Kako si razdelita noči z dojenčkom – tudi če dojiš

Razdeliti noči z dojenčkom v izmene pomeni: vedno je na vrsti le eden, drugi spi približno 4–5 ur v kosu, najbolje v drugem prostoru. Če dojiš, partner prevzame vse razen dojenja; steklenička z izčrpanim mlekom pride v poštev, ko dojenje že dobro steče. Dojenček medtem vedno spi v svoji posteljici v spalnici staršev.

»Na vrsti« pomeni odgovoren, ne buden. Kdor je na vrsti, lahko med obroki spi – v spalnici, dojenček pa v svoji posteljici poleg njega. Načrt določa le, kdo vstane, ne pa, kdaj bo dojenček pil: če dojiš, se dojenje še naprej ravna po potrebi.

»Ti« večinoma pomeni osebo, ki je na vrsti – mamo, očeta ali drugo mamo. Če si sama, je tvoj del nižje spodaj.

Zakaj je bolje, da si ponoči delo razdelita, namesto da sta budna oba? Novorojenček pije najmanj 8-krat, pogosto 10- do 12-krat v 24 urah, noč pa pri tem ni izjema. En obrok na začetku pogosto traja 20–45 minut, zraven pa prideta še previjanje, kupček in ponovno uspavanje. Zvečer in v prvi polovici noči se veliko dojenih dojenčkov doji še posebej pogosto.

V majhni pilotni raziskavi iz Izraela so bili mladi odrasli po samo eni noči s štirimi daljšimi prekinitvami podobno nepozorni in potrti kot po samo štirih urah v postelji. Razdrobljen spanec lahko torej obremeni podobno kot premalo spanja – tudi če bi bilo ur v postelji sicer dovolj. To vama prinese sistem izmen:

• spanec v kosu – vedno za enega od vaju, potem za drugega

• brez dogovarjanja ob treh zjutraj, kdo bo vstal

• lastne rutine za partnerja

• zaščito pred izčrpanostjo

Moten spanec po porodu velja za dejavnik tveganja za poporodno depresijo. Strokovnjaki v novejšem preglednem članku menijo, da je pri materah s povečanim tveganjem nujno in učinkovito zaščititi 4–5 ur nočnega spanca v kosu – na primer tako, da drug odrasel prevzame enega ali dva nočna obroka. Tveganje je večje na primer, če si bila depresivna že pred nosečnostjo ali med njo, če se v partnerstvu počutiš slabo podprto ali če se počutiš preobremenjeno in samo. V takem primeru to omeni ginekologinji ali osebni zdravnici in imej pred očmi okvirček »Pazi na to«.

Kdor dolgega bloka trenutno ne zmore, zaradi tega ne bo samodejno zbolel. In zadeva oba: tudi približno vsak deseti oče ima v času okoli rojstva depresivne simptome.

Za vsakim dobrim urnikom izmen stoji ena ideja: vsak odrasel dobi na noč zaščiten blok približno 4–5 ur spanja v kosu, v katerem ga nihče ne zbudi – tukaj mu pravimo glavni spanec. Vse po tem je bonus.

Zakaj v kosu? Najbolj obnovitveni globoki spanec telo zajame v prvih urah spalne faze. Zato šteje neprekinjen blok – ne glede na to, ali se začne ob 21.00 ali ob 1.00.

Ključno je, da je ta blok res zaščiten. Kdor ima prosto, spi zunaj dosega joka: v sobi za goste ali, če imate le eno spalnico, sam na kavču ali na vzmetnici v dnevni sobi. To je v redu – opozorilo glede kavča spodaj velja za to, da zaspiš z dojenčkom. Ušesni čepki ali maska za spanje pomagajo, vendar le tistemu, ki ga bo nekdo zanesljivo zamenjal.

Ni lahko: v danski raziskavi so mame tudi med očetovim starševskim dopustom ponoči pogosteje preverjale dojenčka. Prosto pomeni prosto. In ločene sobe za nekaj časa niso sodba o vajinem odnosu, ampak delitev dela.

Če polno dojiš in tvoj dojenček pije na 1,5–3 ure, štiri- ali peturni blok zate na začetku pogosto še ni izvedljiv. Dokler dojenček ne doseže svoje porodne teže – običajno po 10–14 dneh – ponoči tudi ne bi smel ostati brez obroka dlje kot približno 4 ure. Čas šteješ od začetka zadnjega obroka, ne od njegovega konca. Kdor je na vrsti, si nastavi budilko.

Ta meja velja za zdrave, donošene dojenčke. Če so v porodnišnici ali v otrokovi pediatrični ambulanti priporočili krajše razmake, na primer zaradi zlatenice ali prezgodnjega rojstva, velja njihovo navodilo. Zaspanega novorojenčka najlažje zbudiš v lahkem spanju (trzne, cmoka, oči se premikajo pod vekami), odpreš spalno vrečo, zamenjaš plenico in ga vzameš koža na kožo. Če na prvi dojki spet zaspi, ga pred drugo previj.

In potem? Ko dojenček spet doseže porodno težo in dobro napreduje, ga ponoči lahko pustiš spati – tudi pet ur v kosu. Meja 4 ur je pravilo za prve tedne, ne trajno pravilo, razen če pediatrinja zaradi pridobivanja teže pove drugače. Če te medtem, ko dojenček spi, dojka napenja, malo mleka na kratko iztisni.

Dokler daljši blok še ni mogoč, največ spanja prihraniš tako, da vsako budno obdobje ostane kratko. Te korake zmoreš tudi čisto sama:

1. 1

   Reagiraj na zgodnje znake lakote. Iskanje dojke, cmokanje, roka k ustom, nemir: če dojenčka takrat pristaviš ali mu ponudiš stekleničko, ti ni treba najprej miriti jokajočega dojenčka.

2. 2

   Svetloba naj bo zatemnjena, ostani tiho. Zadostuje majhna, topla lučka; čim manj govori, ne igraj se z njim, brez zaslona.

3. 3

   Previj le, če je treba. Ob kakanju ali zelo mokri plenici, najbolje pred hranjenjem ali ob menjavi strani, da dojenček potem ostane zaspan.

4. 4

   Na kupček počakaj le na kratko. Nekaj minut pokončnega položaja zadošča; dojeni dojenčki ga pogosto sploh ne naredijo.

5. 5

   Takoj nazaj v posteljico. Na hrbet v svojo posteljico, potem pa se ulezi še sama.

Kateri model nočnih izmen z dojenčkom vama ustreza, je odvisno od tega, kako tvoj dojenček pije in kdo mora zjutraj vstati. Ure so primeri – prilagodita jih svojemu dojenčku.

Če v prvih tednih polno dojiš, ustreza model 2 plus jutranja izmena. Ko dojenje dobro teče in imaš mleko vnaprej izčrpano, ustreza model 3 – ena nočna steklenička za blok spanja doječe. Pri začetni formuli iz stekleničke ustreza model 1 ali model 4. Če mora eden od vaju zjutraj zgodaj od doma, naj bo njegov del službe v prvi polovici noči, ob koncu tedna pa prevzame jutranjo izmeno. Če si sama ali ponoči sama: pojdi zgodaj spat in posamezne izmene predaj drugim – več o tem spodaj.

Noč razrežeta na dve polovici in vsak v celoti prevzame eno od njiju: hranjenje, previjanje, tolaženje. To ustreza, če dojenček ponoči dobi stekleničko. Če dojiš, ta model pride v poštev šele, ko dojenje dobro steče – in običajno s kratkim premorom za iztiskanje mleka, ko začne dojka napenjati. Pet ali šest ur brez praznjenja dojke v prvih mesecih pogosto ni dobro prenašano.

• 1. izmena, približno od 20.30 do 1.30: eden je odgovoren, drugi spi v mirni sobi.

• Okoli 1.30: kratka predaja, nato zamenjata.

• 2. izmena, približno od 1.30 do 7.00: zdaj je na vrsti drugi.

• Od približno 7.00: kdor je imel prvo izmeno, prevzame jutro; kdor je imel drugo, še malo dospi.

Ključna točka: kdor ima drugo izmeno, je najpozneje ob 21.00 že v postelji – ne šele po seriji ob 23.00. Tudi v prvi izmeni pa dojenček spi v svoji posteljici v spalnici, ne v naročju na kavču.

Če polno dojiš, hranjenje ostane pri tebi. Vse pred tem in po tem pa lahko prevzame nekdo drug. Po pravici: s tem modelom sredi noči ne dobiš glavnega bloka spanja. Tvoj plus so krajša budna obdobja – in tvoj dolg blok spanja je zjutraj.

• Približno od 20.30 do 1.00, partner je na vrsti: spi v isti sobi, ob prvem glasu vstane, po potrebi previje in ti prinese dojenčka. Ti se le usedeš ali dojiš leže (varnostna pravila so spodaj).

• Po vsakem obroku: počaka na kupček, tolaži in položi dojenčka na hrbet v njegovo posteljico. Med obroki spita oba.

• Približno od 1.00 do 6.00: partner gre v drugo sobo. Ti prevzameš, dojenček pa spi v svoji posteljici tik ob tebi.

• Približno od 6.00 do 8.00: takoj po podoju partner prevzame dojenčka, ti pa spiš naprej. Če se oglasi, ker je lačen, ti ga prinese za dojenje in ga potem spet prevzame.

Tako se tvoj čas budnosti pri vsakem obroku skrči na samo dojenje, in ker nekdo dojenčka položi nazaj v posteljico, ne ostane ob tebi, če ti oči padejo skupaj. Po carskem rezu je ta model še posebej dragocen.

Ko dojenje dobro teče, lahko en nočni obrok z izčrpanim mlekom prevzame nekdo drug:

• Približno ob 20.00: podojiš in greš takoj zatem v mirno sobo.

• Naslednji obrok, na primer okoli 23.00: partner da stekleničko.

• Obrok zatem, na primer okoli 1.30: partner te zbudi. Podojiš in prevzameš preostanek noči, on gre spat.

• Zjutraj: jutranja izmena po dogovoru.

V najboljšem primeru tako dobiš 4–5 ur v kosu. Če te ob prebujanju dojka napenja, pristavi dojenčka ali malo mleka na kratko iztisni. In še iskreno: črpanje čez dan vzame čas – nočna steklenička prihrani spanec, ne nujno tudi dela.

Če tvoj dojenček iz stekleničke pije začetno formulo (mleko v prahu), si lahko izmenjata tudi cele noči: eden ima vso noč službo, drugi prespi, naslednji večer pa zamenjata. Prednost: vsaj eden od vaju lahko v eni noči res izklopi. Cena: kdor je imel dolgo nočno izmeno, naslednji dan potrebuje dremež in zjutraj ne vozi sam.

Sestavni del vseh modelov: jutranja izmena. Približno od 6.00 do 8.00 eden prevzame dojenčka, drugi spi naprej. Pri dojenem dojenčku partner prevzame takoj po podoju in ga vrne, takoj ko se oglasi zaradi lakote. Za vikend je to dober začetek.

Od tega, kako teče dojenje, je odvisno, kdaj lahko partner ponoči ponudi stekleničko: nočno dojenje ohranja tvorbo mleka. Prolaktin, hormon, ki pri tem sodeluje, je ponoči in zgodaj zjutraj najvišji, dojenček pa približno petino svoje količine mleka v 24 urah popije ponoči. Dolgi premori v prvih tednih lahko zmanjšajo tvojo količino mleka. Zato velja: z nočno stekleničko počakaj, dokler dojenje ne steče.

Za to ni točno določenega tedna, lahko pa presodiš sama. Dojenje dobro teče, če …

• je dojenček spet dosegel porodno težo in enakomerno napreduje – vrednosti ti povesta patronažna sestra in pediater, vmes pa lahko v pediatrični ambulanti vprašaš za tehtanje,

• ima v 24 urah najmanj šest težkih mokrih plenic,

• ima v prvih tednih več mehkih, rumenih stolov na dan, običajno tri ali več (po približno šestih tednih so pri dojenih dojenčkih pogosto redkejši, kar je normalno),

• pristavljanje uspe brez pomoči, ne boli več in bradavice niso ranjene,

• se dojka po dojenju zdi mehkejša in

• je dojenček po večini obrokov videti zadovoljen in ni treba dodajati formule.

Če vse to drži, lahko začnete. Če se zatakne že pri eni točki, se prej posvetuj: s svetovalko za dojenje, v pediatrični ambulanti ali s patronažno sestro – kdaj pride, piše pod »Pomoč, ki ti pripada«. Če želite nočno stekleničko redno vključiti, jo potem ponujajte redno; nekateri dojeni dojenčki jo sicer kasneje spet zavrnejo.

1. 1

   Črpaj takrat, ko je dojka najbolj polna. Pri mnogih je to zjutraj, na primer takoj po prvem podoju.

2. 2

   Računaj na majhne količine. Če polno dojiš, med dvema obrokoma pogosto načrpaš le 15–90 ml. To ne pove ničesar o tem, koliko dojenček dobi na dojki – za eno nočno stekleničko zato pogosto potrebuješ dve ali tri seje črpanja.

3. 3

   Pripravi pravo količino. Dojen dojenček na dojki v povprečju popije nekaj manj kot 80 ml na obrok, razpon pa je velik. Za začetek običajno zadostuje 60–100 ml, zraven pa še majhna dodatna porcija za rezervo.

4. 4

   Zbiraj in zamrzuj. Ohlajeno mleko lahko dodaš k že zamrznjenemu in tako zbereš en obrok, označen z datumom. Pri −18 °C zdrži približno 6 mesecev. Odtališ ga v hladilniku ali pod mlačno tekočo vodo; nato ga porabi v 24 urah, nikoli pa ga ne zamrzuj znova.

5. 5

   Vadite prvo stekleničko. Podnevi, v mirnem trenutku, še preden je dojenček zelo lačen. Najbolje jo ponudi partner, medtem ko si ti izven dosega sluha in vonja.

6. 6

   Tvoja dojka med časom stekleničke. Ali moraš ob času izpuščenega obroka črpati, ti pove dojka sama: če napenja, malo mleka na kratko iztisni – samo do olajšanja, ne do praznega. V prvih treh mesecih naj bi vsaj eno praznjenje dojke padlo v noč ali zgodnje jutro; v modelu 3 je to tvoj podoj na koncu tvojega bloka spanja.

Ročno iztiskanje gre ponoči hitreje, kot če sestavljaš črpalko: umij si roke, palec in prste postavi v obliko črke C približno 2–3 cm za bradavico, nežno stisni, spusti in ritmično ponavljaj. Nato roko premakni okoli dojke.

Ali boste ponoči dajali začetno formulo, je vaša odločitev. Če želiš še naprej dojiti, pa vedi: če mleko v prahu redno nadomesti podoj, lahko tvoja količina mleka upade. Ob treh zjutraj gre najhitreje takole:

1. 1

   Zvečer pripravi: čisto stekleničko in cucelj, prašek za en obrok pa odmeri v čisto, suho posodico.

2. 2

   Ponoči zmešaj na sveže: umij si roke, vodo pripravi po navodilih na embalaži – v prvih življenjskih mesecih je prekuhana voda varnejša. Mešaš, ko je voda le še mlačna, največ 40 °C.

3. 3

   Natančno odmeri: merilno žličko napolni ohlapno, poravnaj in upoštevaj razmerje z embalaže – nikoli »malo več«.

4. 4

   Preveri in nahrani: pretresi, kapni nekaj kapljic na zapestje, nato takoj ponudi.

5. 5

   Ostanke stran: kar ostane, zavrzi, nikoli ne prihrani in ne pogrevaj znova. Stekleničko in cucelj očisti takoj zatem.

Zakaj toliko kompliciranja? Mleko v prahu ni sterilno, zato so vnaprej pripravljene stekleničke prepovedana bližnjica. Povsem brez čakanja gre le s pripravljeno tekočo formulo – za ponoči praktična možnost. In še to: dojenčka ne sili, da spije stekleničko do konca, in v mleko ne dodajaj žitnih kosmičev, da bi spal dlje. Tvoj dojenček sam čuti, koliko potrebuje.

Ne dojiš? Potem ponoči nisi pomoč, ampak druga polovica ekipe:

• prinesi dojenčka, ga previj in ga odnesi na dojenje

• podaj blazino, vodo in krpico

• kupček, tolaženje, polaganje nazaj – na hrbet, v njegovo posteljico

• dopolni krpice, perilo in nočno postajo

• zapisuj: uro, stran, plenico

• prevzemi jutranjo izmeno

Če dojenček pri tebi išče dojko: če kaže zgodnje znake lakote – išče, cmoka, daje roko k ustom –, ga takoj odnesi na dojenje. Lakote ni mogoče odtolažiti, v prvih tednih pa se obroka ne odlaga zato, da bi nekdo spal dlje. Če je nemiren, čeprav je pravkar pil, poskusi stik koža na kožo ali pa ga pokonci ziblji ob svoji rami.

Vnaprej se dogovorita za rok, na primer deset minut: če se do takrat ne umiri, zbudiš doječo. Tudi kmalu po obroku ga lahko še enkrat pristavi – dojenega dojenčka ne moreš predojiti. Tako ji ni treba v sosednji sobi poslušati, ali ti uspeva.

Najslabši čas za pogovor o nočnih izmenah je sama noč. Idealno je, da se o tem pogovorita že v nosečnosti. Sta že sredi tega? Potem jutri pri zajtrku: deset minut in ta vprašanja zadoščajo. Začnita na majhno, na primer ta teden samo z jutranjo izmeno in pravilom zbujanja.

1. 1

   Kdo doji, kdo okreva po porodu? Po carskem rezu ali težkem porodu mama na začetku potrebuje daljše premore.

2. 2

   Kdo mora zjutraj vstati? Kdor mora zgodaj v službo, je na vrsti v prvi polovici noči in potem spi do budilke. Kdor je spal premalo, ne vozi sam – tudi ne na preventivni pregled dojenčka.

3. 3

   Kdo je nočna sova, kdo jutranji tip? Kdor je zvečer dolgo buden, prevzame prvo izmeno, kdor zjutraj lažje vstane, drugo ali jutranjo izmeno.

4. 4

   Vaše pravilo zbujanja: zbudita se za dojenje, ob vročini ali drugih opozorilnih znakih iz okvirčka »Pazi na to«, če se dojenček po dogovorjenem času ne umiri – in vedno, kadar oseba, ki je na vrsti, skoraj zaspi ali jo jok spravlja v jezo ali obup.

5. 5

   Kako zbuditi? S trkanjem, dotikom po rami ali telefonskim klicem. Telefon osebe, ki je prosta, je v načinu »Ne moti« – z izjemo za osebo, ki je na vrsti.

Če eden dela: tako ostane pošteno. Med tednom tisti, ki mora zjutraj v službo, prevzame prvo polovico noči do približno 1.00 in nato spi do budilke; ob koncu tedna se zjutraj naspi starš na starševskem dopustu. Starševski dopust podnevi ni prosti čas, ampak prav tako služba. Če je mogoče, očetovski ali starševski dopust partnerja načrtujta v prvih tednih.

Za predajo sta dovolj dve minuti in listek na previjalni mizi ali aplikacija (okvirček spodaj), saj pri hudi utrujenosti hitro zamešaš 23.40 in 0.40. Zapisovanje pomaga še zaradi drugega razloga: v danski raziskavi so mame in očetje nočni vložek drugega ocenili nižje, kot ga je ta ocenil sam. Kdor je buden sam, ne vidi, kaj dela drugi. Zato pošteno ne pomeni, da je vsak buden povsem enako število minut, ampak da vsak dobi svoj blok spanja.

Svoj načrt preizkusita en teden, nato pa se spet usedita skupaj: kaj deluje, kaj se zatika? Če ima kdo občutek, da je preslišan, poglejta v zapiske, ne le v občutek. Dojenčki se hitro spreminjajo. Tudi vajin načrt se lahko.

Utrujenosti se ne da načrtovati stran. V veliki ameriški anketi je več kot vsaka četrta mama v dveh tednih pred tem med hranjenjem zaspala – večinoma nenamerno. Starši torej potrebujejo načrt prav za tak trenutek:

• Dojenček ostane v spalnici. Kavč in naslanjač sta najnevarnejša kraja za dremanje: če dojenček tam spi z odraslim, je njegovo tveganje za smrt v spanju večkrat višje – po navedbah ameriških pediatrov tudi do 67-krat. To velja v vsaki izmeni. Zato se umakne odrasli, ki ima prosto, ne dojenček.

• Dojenje v postelji? Potem pripravljeno. Dojenček leži ravno na vzmetnici, stran od blazin; odeja sega le do pasu, blazina za dojenje pa gre prej iz postelje. Ne sme pasti s postelje ali zdrsniti med vzmetnico in steno. Ko se zbudiš, ga položi na hrbet v njegovo posteljico.

• Nikoli ne zaspi skupaj, če … kdo v postelji kadi ali uporablja e-cigareto, si pila alkohol, uporabljala konopljo ali vzela karkoli, kar uspava – tudi uspavala brez recepta –, ali pa je vaš dojenček zelo majhen ali prezgodaj rojen. Bratje in sestre ter hišni ljubljenčki nikoli ne sodijo v posteljo.

• Obposteljna posteljica šteje kot lastna posteljica, če ima svojo čvrsto, ravno vzmetnico, je trdno pritrjena ob posteljo staršev in ne nastane nobena reža.

• Stekleničko drži odrasel. Dojenček nikoli ne pije sam in nikoli iz podprte stekleničke.

• Trezno na izmeni. Kdor je na vrsti, ne pije alkohola in ne jemlje ničesar, zaradi česar ga je težko zbuditi; sicer prevzame drugi. Če si sama, si vsako noč na vrsti – pri zdravilih, ki uspavajo, v ambulanti ali lekarni prej preveri, kako bodo tvoje noči ostale varne.

• Ostani lažje budna. Sedi pokonci, imej vodo pri roki, zatemnjeno luč, raje poslušaj zvočno knjigo, kot da brezciljno drsiš po telefonu.

• Zbujanje je dovoljeno. Če opaziš, da te zmanjkuje, položi dojenčka v njegovo posteljico in zbudi drugega. Če si sama, ga položi v posteljico, tudi če bo zaradi tega jokal.

• Prepreči male nesreče. Na previjalni mizi naj bo ena roka vedno na dojenčku; nobenih vročih pijač, dokler imaš dojenčka v naročju.

Kdaj morate takoj poiskati pomoč, piše v okvirčku »Pazi na to« na koncu.

Če si samohranilka – ali pa partner dela v izmenah, je veliko odsoten ali je med tednom drugje –, se ti »ti si na vrsti, jaz spim« morda sliši kot posmeh. Načelo pa še vedno drži: izmene porazdeliš med druge ljudi in čez dan.

Bodi iskrena do sebe: štiri- ali peturnega bloka pri polno dojenem novorojenčku, ko si sama, večinoma ni. Pride šele, ko eno izmeno predaš, ko nekdo da stekleničko ali ko dojenček sam začne spati dlje. Do takrat šteje vsak kos spanja, tudi dva krajša in en dremež čez dan. Če je vse skupaj le sestavljanka, nisi odpovedala.

• Spij, ko spi dojenček. Zvečer pojdi zgodaj v posteljo, ko dojenček prvič čez dan zaspi v svoji posteljici, se uleži tudi ti, in spi predvsem takrat, ko dojenček odspi svoj najdaljši kos. Če zvečer želi skoraj neprestano piti, večer preseli v spalnico: doji sede, vmes pa dojenčka položi v njegovo posteljico in se sama uleži, luč naj bo zatemnjena.

• Skrajšaj poti. Dojenček spi v svoji posteljici tik ob tvoji, nočna postaja je na dosegu roke.

• Gospodinjstvo zmanjšaj na minimum. Kuhaj vnaprej, zamrzuj, naroči dostavo – perilo lahko počaka.

• Predaj posamezne izmene. Morda tvoja mama prespi pri tebi vsak petek in prevzame drugo polovico noči, prijateljica pa pride v nedeljo od 6.00 do 9.00. Nekaj stalnih pomočnikov je bolje kot nenehno menjavanje, ker se dojenčki ob znanih ljudeh počutijo varneje – kdor prihaja vsak teden, hitro postane domač.

• Uvedi dnevno izmeno za svoj spanec. Nekdo gre takoj po obroku z vozičkom ven in ti dojenčka vrne, ko postane lačen. Ti spiš.

Če je družina daleč: vprašaj patronažno sestro, kje v bližini se srečujejo starši z dojenčki, in izkoristi stike iz šole za starše ali skupine za dojenje. Pomaga, če prosiš konkretno: »Bi lahko v soboto od 14.00 do 16.00 peljala voziček? Tako lahko dve uri spim.«

Tvoj načrt za nujne primere: rezervni ključ pusti pri nekom v bližini, v telefon shrani številke za nujne primere in se vnaprej dogovori, kdo pride, če sama zboliš. In izberi si človeka, ki ga lahko pokličeš tudi ponoči.

Če te jok pripelje do roba: položi dojenčka na hrbet v njegovo posteljico, zapri vrata, za nekaj minut pojdi v drug prostor, spij kozarec vode, po potrebi pokliči Samarijan/Sopotnik na 116 123 – potem se vrni. Nekaj minut joka v varni posteljici je v redu.

Patronažna sestra: po porodu ti pripadata dva brezplačna obiska patronažne sestre na domu, dojenčku pa šest v prvem letu. Prvi obisk je navadno v 24 urah po odpustu iz porodnišnice. Če ne veš, kdaj pride, ali potrebuješ dodaten obisk, pokliči patronažno službo svojega zdravstvenega doma. Pri dojenju pomagajo tudi svetovalke za dojenje.

Center za socialno delo (CSD): če zaradi poroda ne zmoreš gospodinjstva in nimaš nikogar, ki bi ti pomagal, se obrni na CSD v svojem kraju: tam ti povedo, katere pravice in oblike pomoči so ti na voljo. Najlažje gre takole:

1. 1

   Pokliči CSD v svojem kraju in povej, da po porodu potrebuješ pomoč, ker doma ne zmoreš vsega sama.

2. 2

   Vprašaj, katero potrdilo ali vlogo potrebujejo in kdo jo lahko izpolni.

3. 3

   Če CSD ne more pomagati neposredno, vprašaj po drugih virih pomoči v tvoji občini, na primer prostovoljskih organizacijah za družine.

4. 4

   Če partner živi s tabo, a mora delati, vseeno vprašaj – in povej, kako je vaš dan dejansko videti.

Že vsaka pomoč pri gospodinjstvu ti lahko sprosti čas za dnevni spanec.

Prostovoljska pomoč družinam: ponekod prihajajo prostovoljci v prvem letu otrokovega življenja enkrat ali dvakrat na teden za nekaj ur. Vprašaj v lokalnem družinskem centru, zdravstvenem domu ali pri občinskih službah, ali takšna pomoč obstaja v tvoji bližini in kakšni so pogoji.

Center za socialno delo (CSD): tja se lahko obrneš tudi brez konkretne težave – za pogovor, nasvet ali pomoč pri urejanju prejemkov po rojstvu. Pogovor je zaupen in brezplačen, prositi za pomoč pa ni priznanje poraza.

Noben urnik izmen ne zdrži vsake noči povsem nespremenjen. Včasih se želi tvoj dojenček dojiti skoraj neprekinjeno. Temu rečemo cluster feeding; veliko ljudi govori tudi o poskoku rasti – zanj pa ni trdnega koledarja. Takšna obdobja navadno trajajo dva do tri dni, občasno tudi do enega tedna.

Ni več običajen cluster feeding, če se pridruži še kaj od tega: manj kot šest mokrih plenic v 24 urah, v prvih tednih manj kot trije stolčki na dan, zelo dolgi obroki brez občutka sitosti, ranjene bradavice ali pa porodna teža po dveh tednih še ni dosežena. Potem v 24 urah poišči nasvet v pediatrični ambulanti, pri svetovalki za dojenje ali pri patronažni sestri.

Način za nujo pri dojenem dojenčku: partner v kratkih izmenah po dve do tri ure prevzame vse razen dojenja – previjanje, nošenje, polaganje nazaj – ti pa med obroki spiš, pa naj bodo še tako kratki.

Hkrati se spreminja tudi spanec vašega dojenčka. V prvih tednih običajno spi med pol ure in tremi urami v kosu. Pri mnogih se okoli 8.–12. tedna začne razvijati ritem dan–noč, najdaljši kos spanja pa se podaljšuje – v prvih petih mesecih v povprečju na slabih šest ur, z velikimi razlikami. Pri tem pomagata dnevna svetloba čez dan in zatemnjena svetloba ponoči. Glavni blok spanja doječe postavi prav v najdaljši dojenčkov kos spanja, namesto da ta čas porabiš za pospravljanje.

Nočni obroki v prvem polletju sodijo povsem normalno zraven, pri mnogih dojenih dojenčkih pa še precej dlje. Vajin načrt je zato orodje, ki ga vedno znova prilagajata: včasih polna razdelitev, včasih le še jutranja izmena ob koncu tedna. In nekoč bosta opazila, da ga ne potrebujeta več.