Si med dojenjem zaspala?

Dojenje uspava, ker tvoje telo ob pristavljanju izloča hormon oksitocin. Ta poskrbi, da mleko steče, hkrati pa zniža stresne hormone, kot je kortizol. Napetost popusti, postane ti toplo – to doječo zaspanost pozna veliko mam. Skupaj s pomanjkanjem spanja je to dovolj, da se ti sredi obroka začnejo zapirati oči.

Svoje doda tudi ritem prvih mesecev. V prvih tednih večina dojenčkov pije 8- do 12-krat v 24 urah, veliko jih posebej pogosto zvečer v več zaporednih podojih (cluster feeding). Ritem dan–noč se začne razvijati šele okoli osmega tedna in se navadno utrdi med tretjim in šestim mesecem. Pri dveh ali treh mesecih so med dvema obrokoma običajno dve do štiri ure, veliko dojenčkov ponoči še pije enkrat do trikrat, vsaj en nočni obrok pa je približno do šestega meseca povsem običajen.

Včasih noči podaljša tudi samo pitje. Traja skoraj vsak obrok zelo dolgo, tvoj dojenček večinoma le seslja, ne da bi ga slišala požirati, ali te dojenje boli? Potem najprej sama preveri, kako je prisesan: usta so široko odprta, brada se dotika dojke, nos ostaja prost, nad zgornjo ustnico vidiš več temnega kolobarja kot pod spodnjo, lica pa med sesanjem ostanejo okrogla. Če to ne drži ali še vedno boli, pomaga pogled od zunaj – v skupini za dojenje, pri svetovalki za dojenje ali pri patronažni sestri. Do takrat pa zaspanim dojenčkom med pitjem pomaga en preprost prijem: dojko z vso dlanjo objemi bolj zadaj. Če tvoj dojenček le še seslja, jo nežno stisni in pritisk zadrži, dokler neha požirati. Potem spusti, ponovi, zamenjaj stran.

Torej ne delaš nič narobe, če si utrujena.

Kavč in fotelj sta najnevarnejši mesti, kjer lahko zaspiš z dojenčkom – podnevi ali ponoči. Ameriška pediatrična akademija (AAP) ju označuje za izjemno nevarna: če dojenček tam spi, je njegovo tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS) in za smrtne nesreče med spanjem, odvisno od raziskave, 22- do 67-krat večje. To velja že, če tam leži sam, še toliko bolj pa, če zaspiš z njim.

Razlog je v mehkem oblazinjenju. To popušča in ustvarja špranje ter ugreznine. Tvoj dojenček se lahko zagozdi med sedišče in naslonjalo ali pa z obrazom potone v mehko blago. Če zadremaš, ti lahko zdrsne iz naročja ali pa se nehote nasloniš nanj. V pregibu roke se mu lahko tudi brada prevesi na prsi, kar oteži dihanje.

Tipičen scenarij je dobronameren: nočeš zbuditi partnerja in greš z dojenčkom v dnevno sobo – ali pa partner pred televizijo zaspi z dojenčkom na prsih. Oboje je enaka nevarnost.

To velja tudi za fotelj za dojenje v spalnici, za pokončno sedenje v postelji, naslonjeno na kup blazin, in za dojenje v zleknjenem položaju, ko tvoj dojenček leži na trebuhu na tebi. Vse to je udobno za pristavljanje, a le dokler si povsem budna. Če tako zadremaš, lahko dojenček zdrsne v blazino ali pregib roke. Ko postaneš zaspana, ga odloži ali pa se v pripravljeni postelji ulezi na bok povsem ravno.

Da tvoj dojenček spi na tebi, pa je v redu, dokler si budna. Strokovne smernice za preprečevanje nenadne smrti dojenčka pravijo: če leži na tebi, morajo njegove dihalne poti ostati proste. Če postaneš zaspana ali te kaj zmoti, na primer telefon, ga položi na hrbet v njegovo lastno posteljico. Proste dihalne poti pomenijo:

• Sediš napol vzravnano, ne povsem leže in ne ugreznjena globoko v oblazinjenje.

• Tvoj dojenček leži prsni koš ob prsnem košu, z glavo obrnjeno vstran, njegov obraz vidiš.

• Nos in usta so prosta, brada ni pritisnjena na prsi, odeja sega kvečjemu čez hrbet.

• Vedno znova pogledaš: ustnice so rožnate, dihanje mirno, telesna napetost običajna.

Še posebej pozorna bodi v prvih urah po porodu. Po strokovnih smernicah lahko že takrat pride do nenadnih nujnih stanj, predvsem če novorojenček leži na trebuhu na prsih mamice, ki je rodila prvič. Če si izčrpana ali si dobila močna protibolečinska zdravila, pokliči osebje na oddelku ali predaj dojenčka partnerju.

Da boš zdaj zdaj zaspala, se ne napove vedno. Veliko mam to opazi šele, ko se zdrznejo. Zato bodi pozorna na opozorilne znake:

• Nenehno zehaš, veke postajajo težke.

• Glava ti omahne ali pa se na kratko zdrzneš pokonci.

• Isto vrstico prebereš večkrat ali pa ti „manjka“ nekaj minut.

Dodaj še eno trdno pravilo: če si tisto noč enkrat že zadremala, do konca noči ne doji več v fotelju ali na kavču, dojenček pa gre po vsakem obroku takoj v svojo lastno posteljico. Pri nočnem obroku ti bodo te malenkosti pomagale lažje ostati budna:

• Majhna lučka namesto teme: zatemnjena nočna lučka zadošča, da vidiš obraz svojega dojenčka. Močna stropna luč pa zbudi vse.

• Sedi pokončno: stopala na tleh, ne zavita v preveč plasti. Ko zamenjaš stran, za kratek trenutek zakroži z rameni.

• Voda namesto vročega napitka: vodo imej v steklenici, ki se zapre. Vročega čaja ali kave med dojenjem ne pij – če zadremaš, lahko dojenčka popariš.

• Kofein z mero: do 200 miligramov na dan, približno dve skodelici filtrirane kave, velja v času dojenja za neškodljivo za dojenčka. Ponoči pa te kava lahko tudi pozneje drži pokonci. Energijske pijače za doječe mame niso priporočljive.

• Telefon uporabljaj pametno: kot lučko, budilko in za klic v sili da, za brskanje z dojenčkom, ki spi na tebi, ne. Polnilni kabel ne sodi ob posteljo.

• Tih vibracijski alarm: ob pristavljanju ga nastavi na približno pol ure, torej približno toliko, kolikor traja obrok pri dveh do treh mesecih. Opomni te, da dojenčka odložiš, nikoli pa ne nadomesti varnega mesta za spanje.

Ti triki pomagajo ostati budna. Če kljub temu opaziš opozorilni znak, dojenčka odloži, zbudi partnerja ali se v pripravljeni postelji obrni na bok.

Najvarneje tvoj dojenček spi v svoji lastni posteljici v vajini spalnici. Strokovnjaki to priporočajo za vse prvo leto življenja, strokovne smernice za preprečevanje nenadne smrti dojenčka (2022) pa še posebej za prvih šest mesecev – v tem času je tveganje za nenadno smrt dojenčka največje. Zaščitno deluje že to, da spi v isti sobi: po podatkih AAP se tveganje zmanjša za do 50 odstotkov.

Pri tem se pogosto mešajo trije izrazi. Room-Sharing pomeni: lastna posteljica v vajini sobi – to je priporočilo. Bed-Sharing ali družinska postelja pomeni: dojenček in odrasli si delijo isto ležišče. Co-Sleeping se uporablja za oboje, zato se mu strokovnjaki raje izogibajo.

Pri družinski postelji se priporočila razlikujejo. Nemški nacionalni inštitut za javno zdravje meni, da je za doječe mame ob jasnih pogojih sprejemljiva, ker olajša dojenje. AAP jo načeloma odsvetuje. Če tvoj dojenček dobiva mleko po steklenički, oba pristopa priporočata lastno posteljico ob vama. Zate to pomeni: najvarnejša izbira je obposteljna posteljica. Če se zavestno odločita za družinsko posteljo, potem le, če ne velja noben od izključitvenih razlogov spodaj, in vsako noč z vso pripravo – ne le za nujne primere.

Zakaj pri dojenčkih, ki dobivajo stekleničko, velja drugače? Raziskovalci z univerze v Durhamu so ponoči opazovali družine: doječe mame so dojenčka večinoma položile ravno v višino prsi, stran od blazin, same pa so se zaščitno zvile okoli njega. Dojenčki, hranjeni po steklenički, so pogosteje ležali višje, v višini obraza, včasih celo med blazinami. Če dojenčka delno hraniš po steklenički, bodisi z začetno formulo bodisi z iztisnjenim mlekom, je obposteljna posteljica zato varnejša izbira.

Obposteljna posteljica se pritrdi ob tvojo posteljo: tvoj dojenček ima svojo površino, a je še vedno na dosegu roke. Tako jo varno namestiš:

1. 1

   Višino nastavi tako, da sta obe ležalni površini v isti ravnini, in jo s priloženimi trakovi trdno pritrdi na okvir svoje postelje.

2. 2

   Z ravno dlanjo preveri, da med vzmetnicama ni reže, v kateri bi se dojenček lahko zagozdil.

3. 3

   Uporabi samo ustrezno originalno vzmetnico brez dodatne podloge. Dokler posteljica ni trdno pritrjena, mora biti stranska ograjica dvignjena.

4. 4

   Upoštevaj starostno in težnostno omejitev proizvajalca, nato pa jo zamenjaj za posteljico z ograjico tik ob svoji postelji.

Pri nakupu pomaga oznaka: obposteljne posteljice morajo ustrezati evropskemu standardu EN 1130. Posteljica z ograjico, pri kateri eno stran odstraniš sama, ni obposteljna posteljica. Če je nimaš, sta košara ali otroška posteljica tik ob tvoji postelji prav tako varen prostor za spanje – dojenčka moraš za dojenje pač vzeti ven.

Pri teh izključitvenih razlogih ne pomaga niti najboljša priprava. Tvoj dojenček vedno spi v svoji lastni posteljici, če:

• ti, partner ali kdo drug v postelji kadi ali vejpa – tudi če kadi samo zunaj – ali če si kadila v nosečnosti.

• je kdo v postelji pil alkohol, tudi malo, ali uporabil konopljo ali druge droge. Preprosto pravilo: če je bil zvečer alkohol, tvoj dojenček vso noč spi v svoji lastni posteljici.

• nekdo jemlje zdravila, ki uspavajo ali otežijo prebujanje (več o tem takoj spodaj).

• je bil tvoj dojenček rojen prezgodaj, torej pred dopolnjenimi 37 tedni nosečnosti (pred 37+0), ali je ob rojstvu tehtal manj kot 2.500 gramov. Priporočila ne navajajo starosti, po kateri to ne bi več veljalo.

• tvoj dojenček dobiva mleko po steklenički.

• je tvoj dojenček povit.

• poleg vaju staršev v postelji spi še kdo drug, na primer sorojenec, stari starš ali varuška, ali pa hišni ljubljenček.

• je podlaga mehka: kavč, fotelj, vodna postelja ali uležana vzmetnica.

• si bolna ali tako izčrpana, da komaj še reagiraš.

Zdravila: Zaspana si lahko na primer zaradi močnih protibolečinskih zdravil, kot so opioidi, ki jih nekatere mame dobijo po carskem rezu, zaradi uspaval in pomirjeval, nekaterih antidepresivov ter starejših zdravil proti alergiji ali potovalni slabosti, ki se prodajajo tudi kot pomoč pri spanju; opozorila so navedena v navodilu pod vplivom na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Ničesar ne ukinjaj na lastno pest. Čez dan ti lahko svetujejo v lekarni ali pri tvojem zdravniku. Če ponoči nisi prepričana, naj tvoj dojenček danes spi v svoji posteljici, jutri pa vprašaj.

In utrujenost? AAP jo uvršča med najmočnejše dejavnike tveganja, kadar se nekdo zaradi utrujenosti težje prebudi; strokovnjaki govorijo o zmanjšani odzivnosti. Meje v številkah ni. Jasni znaki so vročina ali trebušna viroza, večkratno dremanje v isti noči ali to, da se ne spomniš več, ali si dojenčka vrnila v posteljico. Zate to pomeni: v takih nočeh gre po vsakem obroku v svojo lastno posteljico, ti pa si zagotovi pomoč – kje, piše spodaj.

V prvih štirih mesecih življenja je družinska postelja posebej tvegana, tudi pri dojenih dojenčkih in če nihče ne kadi. Po podatkih AAP je tveganje takrat pet- do desetkrat večje od osnovnega tveganja družinske postelje. Starši, ki tako majhnega dojenčka v postelji dojijo, morajo zato še posebej paziti, da ne zaspijo. Prevedeno v eno noč to pomeni:

• Načrt A: dojiš tam, kjer ti je udobno, tudi v postelji. Po vsakem obroku gre tvoj dojenček na hrbet v obposteljno ali otroško posteljico – še preden sama zaspiš.

• Načrt B: če opaziš, da dremaš, in ga ne zmoreš več odložiti, je pripravljena postelja boljša kot katerikoli drug prostor. Takoj ko se zbudiš, ga vrneš nazaj.

• Nikoli: ne zaspi z dojenčkom na kavču ali v fotelju – in nobene družinske postelje, če velja kateri od izključitvenih razlogov.

Najprej preveri, ali za vaju velja kateri od izključitvenih razlogov. Če ne, zvečer družinsko posteljo pripravi varno, dokler še jasno razmišljaš – ob treh ponoči nihče več ne pospravlja blazin. Pri vsaki točki je tudi razlog:

• Čvrsta vzmetnica: vodne postelje, uležane vzmetnice in mehki nadvložki niso primerni, ker se lahko dojenček vanje pogrezne, usta in nos pa se lahko zamašijo. Debel, mehak nadvložek je bolje odstraniti.

• Blazine stran od dojenčka: nizka blazina je pod tvojo glavo, dojenček pa leži jasno nižje, ravno v višini tvojih prsi.

• Tvoja odeja le do bokov: če imaš toplo majico z dolgimi rokavi, je ponoči ne boš vlekla višje. Pri smrtnih nesrečah v starševski postelji sta dojenčkov obraz ali glava pogosto prekrita s posteljnino.

• Svoja spalna vreča: tvoj dojenček nikoli ne spi pod tvojo odejo in nima na sebi več plasti kot ti.

• Na tvoji strani: tvoj dojenček leži ob tebi, nikoli med dvema odraslima, partner pa ve, da je v postelji. Ti si obrnjena proti njemu, dojenček leži na hrbtu.

• Brez reže, brez roba: tvoj dojenček ne sme zdrsniti med vzmetnico in steno niti pasti iz postelje. Če postelja stoji ob steni, jo potisni povsem do nje. Zvite brisače in blazine niso primerne za „zatesnitev“, prenosne posteljne ograjice in vzglavja z letvicami pa so lahko past. Boljša izbira je trdno pritrjena obposteljna posteljica.

• Blazina za dojenje ven: po pristavljanju jo odstrani iz postelje, saj se lahko speč dojenček v njeni vdolbini z obrazom prevrne v blago.

• Kabli in vrvice stran: polnilni kabli in vrvice lahko dojenčka zadavijo.

• Ne povijaj, nič obteženega: povit dojenček ne more odriniti posteljnine z obraza niti te zbuditi. Obtežene spalne vreče in odeje niso nikoli varne.

• Ne pretoplo, brez živali, brez sorojencev: brez kape, brez dodatne odeje, soba naj bo raje hladnejša – pregrevanje velja za dejavnik tveganja. Hišni ljubljenčki in drugi otroci ne spijo v isti postelji.

Na dopustu ali pri starih starših tujo posteljo preveri enako natančno. In tudi če dojenčka vsako noč vrneš v posteljico: priprava je tvoja varnostna mreža za tisto eno noč, ko ne gre po načrtu.

Dojenje leže ponoči prihrani veliko vstajanja in je možno že od začetka, tudi v poporodnem obdobju in po carskem rezu, ko hrbet in brazgotina potrebujeta razbremenitev. Prvič pogosto ne steče gladko, zato je najbolje, da vadiš podnevi:

1. 1

   Ulezi se na bok na ravno, pripravljeno vzmetnico. Nizka blazina podpira tvojo glavo, po potrebi ena hrbet, ena je med koleni.

2. 2

   Tvoja spodnja roka leži nad dojenčkovo glavo ali pod tvojo blazino, nikoli pod dojenčkom.

3. 3

   Dojenčka obrni povsem k sebi na bok, trebušček ob trebušček, uho, rama in bok naj bodo v eni liniji.

4. 4

   Njegov nos naj bo v višini tvoje bradavice, ne usta. Tako bo glavo rahlo nagnil nazaj in široko odprl usta.

5. 5

   Nato ga z zgornjo roko po hrbtu pritegni bliže, namesto da se sama sklanjaš nadenj.

6. 6

   Če dojka pritiska na njegov nos, njegov spodnji del telesa potegni bliže k sebi – glava se bo tako nekoliko nagnila nazaj in nos bo prost.

7. 7

   Za drugo stran dojenčka vzemi v naročje, se z njim obrni in ga na novo pristavi.

8. 8

   Za konec mezinec potisni v kotiček njegovih ust med dlesni. Tako se sesalni vakuum sprosti, ne da bi vlekla za bradavico.

Tako ležiš, če vseeno zadremaš: dojenček leži na hrbtu, ravno v višini tvojih prsi pod blazinami, ti si obrnjena proti njemu, kolena imaš pokrčena, roka je nad njegovo glavo. Ta položaj, „cuddle curl“, so raziskovalci v Durhamu pri doječih mamah opazili znova in znova. To ni dovoljenje za skupno spanje, pojasni pa pravilo „v višini prsi, stran od blazin“.

Po carskem rezu velja: dokler dobivaš protibolečinska zdravila, ki uspavajo, z dojenčkom v postelji ne smeš zaspati. Po dojenju pokliči, da ga vrnejo v posteljico, in na oddelku vprašaj, katero zdravilo povzroča zaspanost.

„Nazaj v svojo posteljico“ je hitro rečeno – pogosto se zatakne prav pri tem, da dojenčka po dojenju odložiš. Ti prijemi pomagajo, da spi naprej:

1. 1

   Pripravi vnaprej: dojenčka previj pred dojenjem ali ob menjavi strani, ne potem, spalno vrečo pa mu obleci že prej. Grelnik ali termofor, s katerim si ogrela posteljico, odstrani, preden ga položiš vanjo.

2. 2

   Počakaj na globok spanec: dihanje je enakomerno, obraz sproščen, dvignjena ročica ohlapno pade nazaj.

3. 3

   Nežno sprosti prijem: mezinec v kotiček ust, dokler sesanje ne popusti.

4. 4

   Raje zdrsni kot dviguj: iz ležečega položaja dojenčka zdrsni v pritrjeno obposteljno posteljico. Če ga moraš prenesti, najprej odloži ritko in noge, nato hrbet in glavo.

5. 5

   Roko še pusti na njem: dlan za trenutek ravno položi na njegov trebušček. Luč naj ostane zatemnjena, ne govori ali pa le čisto potiho.

Mora prej podreti kupček? Ni nujno. Dojeni dojenčki pogosto pogoltnejo malo zraka, nekateri kupčka sploh ne potrebujejo. Če je tvoj dojenček videti zadovoljen, ga lahko odložiš tudi brez tega – na hrbtu se zaradi tega ne bo zadušil.

Duda pri odlaganju je dovoljena in celo zmanjša tveganje za nenadno smrt dojenčka. Pri dojenih dojenčkih z njo počakaj, dokler dojenje ne steče dobro, po strokovnih smernicah po prvih dveh do treh tednih življenja. Če duda izpade, je ne vstavljaj nazaj in nikoli ne visi na vrvici.

In če se takoj spet zbudi? Roka na trebušček, tiho brundanje, trenutek počakaj. Če še naprej joka, ga na kratko vzemi gor in poskusi znova. Če je lačen, ga spet pristavi. Določenega števila poskusov ni, obstaja pa meja tvoje budnosti: če se ti zapirajo oči, prevzame partner, ali pa dojiš leže v pripravljeni postelji in dojenčka vrneš takoj, ko se zbudiš.

Tvoj dojenček ponoči spi samo na tebi ali na dojki? To je v prvih mesecih pogosto in ni nikakršna napaka. Kljub temu vedno znova vadi odlaganje, tudi podnevi pri dremežu.

Da, to se lahko zgodi, čeprav redko. Strokovnjaki temu rečejo preležanje. Poleg tega se v starševski postelji dogajata še dve tipični nesreči: blazina ali odeja zdrsne čez dojenčkov obraz ali pa se ta zagozdi med vzmetnico in steno.

Tveganje močno povečajo vse stvari, zaradi katerih se težje zbudiš, in mehke podlage – prav zato so te točke na seznamu izključitvenih razlogov.

Za občutek: po uradni statistiki je v Nemčiji leta 2022 zaradi nenadne smrti dojenčka umrlo 91 dojenčkov, približno eden na 10.000 – pred dvajsetimi leti je bila stopnja še približno petkrat višja, tudi zaradi ozaveščanja o varnem spanju. Številke v tem članku torej opisujejo, kako močno se redko tveganje poveča ali zmanjša.

Zgodilo se je: med dojenjem si zaspala, se zdrzneš in tvoj dojenček leži ob tebi ali na tebi. Enkrat globoko vdihni in pojdi skozi te korake natanko v tem vrstnem redu:

1. 1

   Poglej, pri pravi svetlobi: prižgi lučko na telefonu ali luč. Je obraz prost? Tvoj dojenček diha? So ustnice in jezik rožnati? Pri temnejši koži modrikasto obarvanost tam najlažje opaziš. Se odzove na dotik?

2. 2

   Če nekaj ni v redu: takoj 112. Če ne diha normalno, je mlahav, moder ali siv ali ga komaj zbudiš, pokliči nujno pomoč. Vključi zvočnik, dojenčka položi na trdno podlago, najbolje na tla, in ne prekini klica: dispečer te bo korak za korakom vodil, dokler ne pride pomoč.

3. 3

   Če je vse normalno: položi ga na hrbet v njegovo lastno posteljico, tudi če ravno mirno spi.

4. 4

   Šele nato si na vrsti ti: spij nekaj, spet se ulezi in za naslednji večer naredi načrt.

Kaj je normalno dihanje? Majhni dojenčki med spanjem pogosto dihajo neenakomerno. Premori 5–10 sekund, po katerih sami nadaljujejo z dihanjem in ostanejo normalne barve, so običajni. Za preverjanje položi roko pod rebra na trebušček in čuti, ali se dviga in spušča. Premor v dihanju, daljši od 20 sekund, trajno več kot 60 vdihov na minuto v mirovanju, stokanje pri vsakem vdihu ali ugrezanje med rebri pa pomenijo klic na 112.

Je bil tvoj dojenček za kratek čas moder, siv, zelo bled ali mlahav ali pa ni dihal – zdaj pa je spet povsem normalen? Vseeno naj ga takoj pregleda zdravnik, ponoči v dežurni ambulanti zdravstvenega doma ali v urgentnem centru. Če si v nekaj minutah ne opomore popolnoma, pokliči 112.

Očitanje si zdaj ne bo pomagalo. Strokovna združenja vedo, da starši med nočnim hranjenjem pogosto zaspijo, in temu prilagodijo priporočila. Kljub temu ta strah vzemi resno: pokaže ti, kje lahko svoje noči narediš varnejše. Varnost prav za tak trenutek prinese tečaj prve pomoči za dojenčke, na primer pri humanitarnih organizacijah ali v družinskem centru.

Pristaviš lahko samo ti. Vse drugo lahko delata dva – in tako kljub nočnemu dojenju oba prideta do spanca. Najbolje je, da se že podnevi dogovorita, kdo ponoči prevzame kaj – ne šele na pol v spanju.

• Prinese in vrne: partner vzame dojenčka iz obposteljne posteljice, ga previje in ti ga poda. Po pitju ga po potrebi podre kupček in ga v položaju na hrbtu vrne nazaj.

• Eno trdno pravilo: kdor se zbudi in opazi dojenčka v veliki postelji ali vidi, da se drugemu zapirajo oči, ga vrne v posteljico – brez razprave.

• Ista pravila za oba: trezna, brez dima, brez zdravil, ki uspavajo – in brez dremeža z dojenčkom na prsih na kavču.

Tako je lahko videti noč v izmenah: ti greš spat takoj po večernem obroku. Partner do naslednjega obroka prevzame vse razen pristavljanja in ti dojenčka prinese šele, ko je res lačen. Če mora zgodaj v službo, naj med tednom ostane pri tej večerni izmeni, ob koncu tedna pa lahko doda še jutranjo.

Iztisnjeno mleko po steklenički: partner lahko občasno prevzame en nočni obrok z iztisnjenim mlekom. Najbolje je, da s tem počakaš, dokler se ti in dojenček pri dojenju ne ujameta. Če en obrok izpustiš, dojka ne sme postati neprijetno polna: malo iztisni z roko ali načrpaj, sicer lahko pride do zastoja mleka.

Če se eden od vaju umakne, da bi nadoknadil spanec, potem naj gre v drugo sobo partner – ne ti z dojenčkom na kavč. In to obdobje je končno: po šestem mesecu veliko dojenčkov, ki lepo napredujejo, zmore daljše razmake brez obroka.

Morda si samohranilka, partner dela ponoči ali pa tvoja družina živi daleč stran. V takem primeru ti nasvet „sprejmi vso pomoč“ ne pomaga prav veliko. Te možnosti lahko urediš sama:

• Patronažna sestra: po porodu tebe in dojenčka doma obišče patronažna medicinska sestra iz zdravstvenega doma – tebe dvakrat, dojenčka v prvem letu šestkrat, brezplačno. Pri vprašanjih o dojenju in spanju je prva naslovnica. Če se po odpustu ne oglasi, pokliči patronažno službo.

• Svetovanje o dojenju: brezplačno pomagajo prostovoljne svetovalke za dojenje in skupine za dojenje v zdravstvenih domovih; poleg tega so na voljo svetovalke za laktacijo z nazivom IBCLC.

• Pomoč v gospodinjstvu: vnaprej se dogovori, kdo lahko pomaga – družina, prijatelji, sosedje –, ali pomoč najemi zasebno.

• Razbremenitev: povej patronažni sestri, da si ponoči sama, in se z njo pogovori o podpori v tvojem kraju; o pravicah in denarni pomoči ob rojstvu otroka ti svetujejo na centru za socialno delo.

• Za pogovor: če ne zmoreš več, pokliči 116 123 (Samarijan in Sopotnik); vsak dan od 19. do 7. ure je na voljo tudi Klic v duševni stiski na (01) 520 99 00. Če si v neposredni nevarnosti, pokliči 112.

Tvoj nočni načrt, ko si sama: obposteljna posteljica ali košara tik ob tvoji postelji, zvečer pa pripravi vse – steklenico z vodo, plenice, nočno lučko – in se podnevi ulezi takoj, ko tvoj dojenček zaspi v svoji posteljici. Gospodinjska opravila lahko počakajo.

In če se izčrpanost prevesi v jezo ali obup: položi dojenčka na hrbet v njegovo posteljico, za kratek čas pojdi iz sobe, globoko zadihaj in nekoga pokliči. Povsem v redu je, da jokajočega dojenčka za trenutek varno odložiš. Nikoli ga ne smeš tresti, niti za hip – to je lahko smrtno nevarno.

Da. Dojenje zmanjša tveganje za nenadno smrt dojenčka, in dlje ko tvoj dojenček dobiva materino mleko, večja je zaščita. Že vsaj dva meseca dojenja tveganje približno prepolovita, tudi če ne dojiš izključno. Tudi pogosto zbujanje ima dobro stran: dojeni dojenčki se ponoči lažje in pogosteje zbujajo, kar velja za enega od razlogov, da dojenje ščiti.

Če dodajaš ali ponoči včasih ponudiš stekleničko, še vedno velja isto: pravila varnega spanja ščitijo vsakega dojenčka, ne glede na to, kako se nahrani.

Med šestim in dvanajstim mesecem postane tvoj dojenček gibljivejši: še bolj pazi, da ne more pasti iz postelje. In tudi takrat se dojenček v povprečju ponoči še približno enkrat zbudi, mnogi dojeni zaradi hranjenja – to je normalno in ni razlog za odstavljanje.