Polna plenica ponoči: previti ali ne?

To, da se dojenček med spanjem pokaka v plenico, ne pomeni, da je kaj narobe. Pravzaprav je to logična posledica tega, kako deluje mlad prebavni sistem. Skupaj se sestavijo tri stvari:

• Hranjenje požene črevesje v gibanje. Takoj ko se želodec napolni, se aktivira celoten prebavni trakt in potisne naprej vse, kar je že v črevesju. Strokovnjaki temu pravijo gastrokolični refleks. Pri majhnih dojenčkih ga je še posebej lahko opaziti: mnogi se pokakajo med hranjenjem ali kmalu po njem – ne glede na to, ali je ura tri popoldne ali tri ponoči.

• Ponoči je tudi čas za hranjenje. Dojeni dojenčki v prvih tednih običajno pijejo osem- do dvanajstkrat v 24 urah, dojenčki po steklenički približno šest- do desetkrat. Dober del teh obrokov pride na noč, in vsak lahko sproži ta refleks.

• Notranja ura še ne teče po urniku. Izrazit ritem dneva in noči dojenčki razvijejo šele pri približno dveh do treh mesecih. Do takrat telo tvojega dojenčka preprosto še ne ve, da naj bi bila ponoči tišina – in črevesje tudi ne.

Pomembno je tudi, kaj pride po dojki ali steklenički. Blato dojenega otroka je mehko do tekoče, včasih skoraj vodeno, gorčično rumeno in pogosto z drobnimi zrnci – in v prvih tednih pride še posebej pogosto. Dojenčki, ki dobivajo mlečno formulo, imajo bolj čvrsto, bolj rumenkasto rjavo blato in redkeje polno plenico. Mešano hranjeni dojenčki so nekje vmes. Tako se lahko zgodi, da ima dojen dojenček ponoči polno plenico skoraj po vsakem obroku, medtem ko je dojenček po steklenički vso noč samo moker. Oboje je normalno.

Mimogrede: vsako napenjanje v posteljici še ne pomeni, da ravno prihaja kakec. Nekateri dojenčki pritiskajo več minut, preden se kaj zgodi, pri drugih ostane le pri nekaj prdcih. Kaj je v ozadju, prebereš malo nižje.

Najprej dobra novica: obdobje, ko se skoraj vsak nočni obrok konča s polno plenico, mine. Kako hitro, je zelo odvisno od hranjenja – in od tvojega dojenčka.

• Prvih šest tednov: to je čas z največ polnimi plenicami. Dojeni dojenčki imajo običajno tri ali več odvajanj na dan, nekateri deset in več, pogosto skoraj po vsakem obroku. Dojenčki po steklenički imajo v tem času približno eno do štiri odvajanja na dan, v povprečju okoli dve. Mokrih plenic je od petega dne življenja dalje najmanj šest težkih na dan; pozneje jih je manj, a so bolj polne. V tem obdobju je lahko prej opozorilen ravno nasproten znak: če ima mlad dojen dojenček blato le redko, to lahko pomeni, da dobi premalo mleka. Takrat se splača poklicati izbranega pediatra ali patronažno sestro.

• Od približno šestega tedna: Pri mnogih dojenih dojenčkih postane odvajanje precej redkejše. Nekateri še vedno kakajo enkrat do dvakrat na dan, drugi le vsakih nekaj dni, posamezni le enkrat na teden. Dokler je blato mehko, dojenček dobro pije, ima dovolj mokrih plenic in napreduje na teži, je to normalno. Dojenčki po steklenički imajo običajno blato enkrat do dvakrat na dan do enkrat na dva dni; pri njih so daljši premori redkeje še normalni.

• Ob uvajanju goste hrane: Priporočila običajno svetujejo, da gosto hrano uvajaš najzgodneje z začetkom 5. in najpozneje z začetkom 7. meseca – torej ne prej, preden je dojenček star 4 mesece, in ne pozneje, ko dopolni 6 mesecev. Z kašicami ali prvimi mehkimi koščki postane blato čvrstejše, temnejše in izrazitejšega vonja. Takrat je značilno približno eno do dve odvajanja na dan, včasih pa le eno na dva dni.

• V drugi polovici prvega leta: Veliko dojenčkov zdaj spi v daljših kosih, nočnih obrokov pa je manj. Kjer je ponoči manj pitja, se tudi črevesje redkeje sproži. Nočne pokakane plenice pri mnogih dojenčkih takrat postanejo izjema – pri nekaterih pa šele pozneje, in tudi to ni razlog za skrb.

Včasih je več tednov mir, potem pa je plenica nenadoma spet polna vsako noč. Najpogosteje je razlog neškodljiv:

• Okužba. Pri trebušni oziroma črevesni okužbi je blato redkejše in pogostejše, pri tem pa ne gleda na uro.

• Nova živila. Z vsako novo sestavino pri gosti hrani se mora prebava prilagoditi. Barva, gostota in ritem blata se lahko pri tem spremenijo.

• Tvoj dojenček trenutno pije več. Obstajajo obdobja, ko želijo dojenčki nekaj dni zapored piti precej pogosteje kot sicer, pogosto tudi ponoči. Več obrokov pomeni več spodbud za črevesje.

• Zdravila. Antibiotiki lahko kot stranski učinek povzročijo drisko. Po antibiotičnem zdravljenju se včasih pojavi tudi plenični izpuščaj zaradi kvasovk.

Kot razlaga pa izraščanje zob navadno ne zdrži. Raziskave pri njem najdejo kvečjemu rahlo povišano temperaturo in včasih nekoliko mehkejše blato, ne pa prave vročine ali prave driske. Če ima tvoj dojenček v obdobju izraščanja zob izrazito pogostejše redko blato, je običajno v ozadju nekaj drugega, na primer okužba ali nova sestavina pri gosti hrani. Kako ločiš drisko od normalnega, mehkega dojenčkovega blata, piše malo nižje.

Če želiš ugotoviti, ali je v teh pleničnih nočeh kak vzorec, pomaga pogled nazaj. Če nekaj noči vsako plenico zabeležiš v Moonsleep – z nekaj dotiki kot mokro, kakec ali mešano, najbolje šele, ko dojenček spet leži, in z zatemnjenim zaslonom –, boš zjutraj v pregledu videla, kdaj se je kaj dogajalo: ali kakec navadno pride med hranjenjem, bolj nekaj časa po njem ali skoraj nikoli več. Točno to potrebuješ, da najdeš vajin najboljši trenutek za previjanje.

Veliko staršev ponoči ne zbudi vonj, ampak zvoki. Dojenček pritiska, stoka, zardi v obraz, pokrči noge, morda celo joka – na koncu pa pride povsem normalno, mehko blato. Ali pa sploh nič razen prdca.

Strokovnjaki imajo za to ime: dojenčkova dishezija. Gre za dojenčke, mlajše od devetih mesecev, ki pred odvajanjem vsaj deset minut pritiskajo in jokajo, čeprav je blato mehko in so sicer zdravi. Razlaga je presenetljivo preprosta: za odvajanje mora dojenček hkrati ustvariti pritisk v trebuščku in sprostiti zapiralko. Tega usklajenega delovanja se mora šele naučiti, in to traja nekaj časa.

Tega ni treba zdraviti, v nekaj mesecih se izboljša samo od sebe. Strokovnjaki odsvetujejo svečke, odvajala ali spodbujanje s termometrom v ritki: pri pritiskanju in joku ne pomagajo, dojenček pa se mora tega usklajevanja naučiti sam. Kar lahko storiš ti: drži ga, pomiri ga in počakaj. In če potem spet zaspi, vsaj veš, da se splača pogledati v plenico.

Pomembno je le, da ločiš nekaj stvari. Trdo, grudasto blato ali majhne kroglice so pri majhnih dojenčkih nenavadne. To bolj govori za zaprtje in je tema za pediatrično ambulanto. In godrnjanje pri pritiskanju ni isto kot godrnjanje pri dihanju: če dojenček stoka ali godrnja pri vsakem posameznem vdihu, diha zelo hitro (v mirovanju šteješ celo minuto: pri mlajšem od dveh mesecev več kot 60 vdihov, nato do prvega rojstnega dne več kot 50), se mu med vdihom vgreza koža med rebri ali pod njimi ali pa ustnice oziroma koža postanejo modrikasto sive, morda težko diha. Takrat takoj pokliči 112.

Kratki dihalni premori, krajši od desetih sekund, so med spanjem pri novorojenčkih normalni. In še ena pomembna razlika od neškodljivega pritiskanja: če tvoj dojenček nenadoma v napadih močno kriči in vleče noge k sebi, je med napadi bled in mlahav, to pa se ponavlja približno vsakih 15–20 minut – pogosto z bruhanjem, pozneje pa s krvavo-sluzastim blatom –, je lahko vzrok invaginacija črevesa. Ta se pojavlja predvsem v drugi polovici prvega leta. Tudi takrat takoj na otroško urgenco ali pokliči 112.

Če pogledaš priporočila za nočno previjanje, se na prvi pogled zdijo protislovna. Britanska zdravstvena služba NHS svetuje, da dojenčka ponoči previješ le, če je to potrebno, pri tem pa naj bosta svetloba zatemnjena in glas tih. Združenja pediatrov pa poudarjajo, da nočna menjava plenice ščiti ritko pred vnetjem.

To priporočilo se opira na opazovalno raziskavo s približno 1.800 dojenčki iz Kitajske, ZDA in Nemčije: v Nemčiji je nočna plenica v povprečju ostala na dojenčku približno 8,5 ure, na Kitajskem približno šest – in nemški dojenčki so imeli najpogosteje vneto ritko. Kitajski starši pa so kožo tudi temeljiteje očistili in intenzivneje negovali, zato dolga noč verjetno ni edini razlog. Mehanizem v ozadju dobro poznamo: ko se v plenici srečata urin in blato, nastane amonijak, koža izgubi svojo rahlo kislo zaščito, prebavni encimi iz blata pa jo še močneje dražijo. Prav zato je glavni problem kakec, čist urin v dobro vpojni plenici pa precej manj.

Oboje lepo drži skupaj, če besedo »potrebno« vzameš resno. Menjava je potrebna takrat, ko mora koža nekaj prenašati – ne vsakič, ko je v plenici nekaj kapljic. Iz tega sledi preprosta pomoč pri odločitvi:

• Kakec v plenici: zamenjaj takoj, ko to opaziš, tudi če je dojenček ravno spet zaspal. Blato draži kožo, in tem bolj, čim dlje ostane.

• Samo mokro, koža je zdrava, nič ni premočilo: pusti spati. Dobro prilegajoča se plenica za enkratno uporabo zadrži urin v vpojnem jedru, koža pa ostane večinoma suha. Zamenjaš pri naslednjem prebujanju ali naslednjem obroku.

• Mokro, ritka pa je že pordela: ob vsakem prebujanju zamenjaj in pred spanjem namaži zaščitno kremo. Dokler je koža razdražena, se ponoči vsaka dodatna menjava splača.

• Pralne plenice: vlaga v njih ostane dlje ob koži kot pri plenicah za enkratno uporabo. Zato previj pri vsakem nočnem obroku ali ponoči dodaj dodatni zelo vpojni vložek.

• Plenica je premočena, bodi ali spalna vreča sta mokra: vedno zamenjaj, skupaj z oblačili. Mokre stvari hladijo in dražijo kožo.

• Dojenček se zbudi in deluje nezadovoljno, čeprav je sit: hiter pogled v plenico se splača. Nekatere dojenčke polna plenica moti, drugi v njej mirno spijo naprej.

V prvih tednih življenja se to vprašanje tako ali tako pojavlja redkeje. Dokler dojenček še ni spet dosegel svoje porodne teže, ponoči med dvema obrokoma ne bi smelo miniti več kot približno štiri ure. Tako si tako ali tako redno budna in previjanje povežeš z obrokom. Če dojenček lepo pridobiva na teži, lahko ponoči spi dlje in samo mokra plenica ni razlog, da ga zbudiš. Kako dolgi so ti kosi, je zelo različno: v prvih tednih so normalna kratka obdobja po nekaj ur, pozneje pa se pri večini dojenčkov postopoma podaljšujejo – v lastnem tempu.

In kako v temi ugotoviš, kaj se dogaja? Pogosto pove že nos. Mnoge plenice za enkratno uporabo imajo tudi indikator mokrote, trak, ki spremeni barvo, ko je plenica mokra – pokaže pa le to, da je mokra, ne pa kako zelo. Dovolj je hiter pogled pri šibki svetlobi. Pogosto plenice sploh ni treba odpreti: z enim prstom malo odmakni obrobico pri stegnu in poglej noter. Zaradi tega ti ni treba ležati budna in poslušati: dovolj je, da preveriš, ko si tako ali tako že budna.

Večina nočnih menjav plenic je povezana z obrokom. Ostane le vprašanje vrstnega reda. Zdravstvene oblasti svetujejo, da plenico raje zamenjaš po obroku, ker se posebej majhni dojenčki med hranjenjem pogosto pokakajo – razen če je že prej zelo polna. Če previjaš prej, pogosto previjaš dvakrat.

Po hranjenju pa je dojenček pogosto že zaspan in ga lahko menjava plenice spet prebudi. Zato se splača preizkusiti nekaj možnosti:

• Previjanje v pavzi: Če dojiš na obeh dojkah, plenico zamenjaj, ko dojenček prvo sam spusti – ne prekinjaj sredi hranjenja. Pri steklenički je primerna pavza za podiranje kupčka. Blato, ki ga je sprožilo hranjenje, je pogosto takrat že tu, druga polovica obroka pa dojenčka potem spet zaziblje v spanec. Pri zelo zaspanih novorojenčkih ima to še dodatno prednost: menjava plenice je preizkušen, nežen način, da je dojenček dovolj buden še za drugo dojko.

• Previjanje po hranjenju: To ustreza, če je dojenček po obroku tako ali tako še nekaj časa buden ali če kakec navadno pride šele proti koncu. Počakaj, da konča, in potem v miru previj.

• Previjanje pred hranjenjem: To posebej ustreza dojenčkom, ki med hranjenjem redko kakajo, in pogosto starejšim dojenčkom. Po obroku lahko potem takoj spijo naprej.

Po nekaj nočeh običajno že veš, kateri tip je tvoj dojenček. Če se vzorec spremeni, se mu preprosto prilagodiš. Tukaj ni pravega ali napačnega, ampak tisto, kar deluje pri vas.

Če sta za to dva, se splača delo razdeliti: tisti, ki ne doji, prevzame previjanje – pred hranjenjem, v pavzi ali po njem. Doječa oseba lahko medtem ostane ležati ali spije nekaj vode, in posebej v prvih tednih, ko je ponoči veliko dogajanja, šteje vsaka prihranjena minuta budnosti.

Nočna menjava plenice ni nujno izlet v dan. Cilj je: čisto, suho, nazaj v posteljo – s čim manj dražljaji. Tako gre lažje:

1. 1

   Previjalni kotiček pripravi že zvečer. Vse, kar ponoči potrebuješ, imej na dosegu roke (seznam sledi takoj). Kdor sredi noči šele odpira predale ali išče kremo, je na koncu bolj buden kot dojenček.

2. 2

   Izberi najvarnejše mesto. Na previjalni mizi naj bo ena roka ves čas na dojenčku, saj so padci s previjalne mize med pogostimi nesrečami v prvem letu. Če si ponoči zelo zaspana, je previjalna podloga na tleh najvarnejša izbira: od tam dojenček ne more pasti. Če ti kaj manjka, vzemi dojenčka s sabo ali ga za trenutek položi na tla – samega na previjalni mizi nikoli ne puščaj, niti za nekaj sekund.

3. 3

   Na kratko počakaj, če še pritiska. Če slišiš, da dojenček še vedno pritiska, mu daj minuto ali dve. Sicer boš verjetno kmalu previjala še enkrat.

4. 4

   Svetloba naj bo čim šibkejša. Ne prižigaj stropne luči, ampak majhno nočno lučko, ravno toliko svetlo, da varno vidiš, kaj delaš. Zaslon telefona med previjanjem ostane ugasnjen.

5. 5

   Ostani tiha. Govori čim manj in, če sploh, šepetaj. Brez igre, brez žgečkanja, brez dolgega osvetljevanja z obrazom ali lučjo – ponoči je previjanje rutina, ne zabava.

6. 6

   Poskrbi, da mu je toplo. Pri spalni vreči odpri le spodnji del – veliko modelov ima zadrgo, ki jo lahko odpreš od spodaj –, tako ostane zgornji del telesa pokrit. Roke si na hitro ogrej in uporabi mlačno vodo ali robčke, ki si jih za trenutek pogrela v roki. Mrzla krpica na ritki pogosto zbudi bolj zanesljivo kot katerakoli luč.

7. 7

   Očisti. Pri kakcu najprej s čistim sprednjim delom stare plenice odstrani večino, nato očisti z vodo in mehko krpico. Pri deklicah vedno briši od spredaj nazaj, pri dečkih kožice ne vleci nazaj. Ne pozabi na kožne gube v dimljah in na ritki. Nato si roke na hitro obriši s čisto krpico, preden primeš svežo plenico, bodi in spalno vrečo.

8. 8

   Popivnaj do suhega, ne drgni. Vlaga, ki ostane ujeta pod svežo plenico, draži kožo. Zato posebej gube nežno, a temeljito osuši.

9. 9

   Po potrebi namaži kremo. Pri občutljivi koži zadostuje tanek sloj zaščitne kreme, pri vneti ritki pa nanesi debel sloj cinkove paste.

10. 10

    Svežo plenico dobro namesti. Sedeti mora varno in tesniti, ne da bi tiščala. Obrobice pri nogah potegni navzven. Dokler je krn popkovine še prisoten, naj plenica sega pod popek, da ostane suh.

11. 11

    Nazaj v posteljo. Zapni spalno vrečo, dojenčka položi na hrbet v njegovo posteljico. Če se pri tem prebudi, mu daj trenutek, da se v posteljici spet umiri; mirna roka na trebuščku ali preostanek obroka pogosto pomagata nazaj v spanec.

12. 12

    Umij si roke. Po pokakani plenici temeljito z milom, tudi sredi noči – vendar šele, ko dojenček varno leži v svoji posteljici, nikoli medtem ko še čaka na previjalni mizi.

Na nočni postaji naj bo tole:

• plenice prave velikosti, ena naj bo že odprta

• mehke umivalne krpice ali bombažne krpe in termovka z mlačno vodo – to je za kožo najnežnejše. Zvečer natoči le mlačno vodo, ne vroče: dobra termovka jo bo več ur držala na temperaturi, ob treh ponoči pa bi bila še vedno prevroča. Ponoči najprej nalij malo vode v majhno posodico in jo preveri na notranji strani zapestja, nikoli ne zlivaj neposredno iz termovke na dojenčka. Termovka naj stoji izven dosega in vsak večer jo napolni na novo.

• če ponoči raje uporabljaš vlažne robčke: takšne brez dišav in alkohola

• kremo za zaščito pred pleničnim izpuščajem, na primer s cinkovim oksidom

• svež bodi in rezervno spalno vrečo

• rezervno rjuho z elastiko

• vrečko ali vedro s pokrovom za polno plenico – plastične vrečke, tube kreme in kabel nočne lučke naj bodo vedno izven dosega tvojega dojenčka in nikoli v posteljici ali ob njej

• majhno nočno lučko

Vsaka družina jo pozna: plenico, ki ne zdrži več. Tekoče blato dojenega dojenčka zna najti presenetljive poti, najraje po hrbtu navzgor. Ponoči je to še posebej naporno, z malo priprave pa ni drama.

• Posteljo obleci dvojno. Rjuha z elastiko, čeznjo nepremočljiva zaščita za vzmetnico, čez to še ena rjuha z elastiko. Če gre kaj mimo, preprosto snameš zgornjo plast in imaš takoj suho posteljo. Pomembno: vse plasti naj bodo napete, nič naj ne bo ohlapno ali nagubano.

• Bodi sleci navzdol. Veliko bodijev ima prekrivajoča se ramena. Ta se lahko močno raztegnejo, tako da bodi potegneš čez ramena navzdol namesto čez glavo. Tako ostane vse, kar je pristalo v bodiju, daleč od las in obraza.

• Rezervna spalna vreča naj bo pri roki. Dve spalni vreči za izmenjavo sta v prvih mesecih zlata vredni, saj je ena skoraj zagotovo ravno v pranju.

• Pri veliko blata raje speri. Pod tekočo, mlačno vodo gre pogosto hitreje in nežneje kot s kupom krpic. Temperaturo prej preveri na zapestju in roko pusti v curku, saj nekatere pipe naknadno segrevajo. Dojenčka medtem z drugo roko varno drži. Nato ga dobro osuši in toplo zavij.

Če plenica vedno znova pušča, je redko kriva le smola. Najprej preveri prileganje: plenica se mora povsod lepo prilegati, obrobice pri nogah morajo biti obrnjene navzven, pri dečkih pa naj penis kaže navzdol, sicer gre urin ven zgoraj. Če je dojenček pri zgornji meji teže, navedene na pakiranju, pogosto pomaga naslednja velikost – dokler pri nogah in okoli trebuščka še vedno dobro tesni. Posebne nočne plenice lahko pomagajo, če se ponoči nabere veliko urina. Pri pralnih plenicah isti namen doseže dodatni zelo vpojni vložek.

Ker je plenica ponoči pogosto na dojenčku dlje kot podnevi, se splača kožo dobro pogledati. Vneta ritka, strokovno plenični dermatitis, je zelo pogosta: približno polovica vseh otrok se v obdobju plenic z njo sreča vsaj enkrat, najpogosteje med 9. in 12. mesecem starosti.

Vzroki so skoraj vedno isti: vlaga in toplota pod plenico kožo razmehčata, plenica drgne, urin in blato pa poškodujeta zaščitno plast kože. Tveganje povečata tudi driska ter milo in odišavljeni negovalni izdelki. Poseben primer je plenični soor, vnetje zaradi kvasovk. Rad se naseli na koži, ki je že tako razdražena, včasih pa se pojavi po antibiotičnem zdravljenju.

Preprečevanje – tako koža ostane odporna

• Plenico menjaj pogosto, po kakcu pa čim prej. Kot grob ritem podnevi velja: pri novorojenčkih približno na dve do tri ure, pri starejših dojenčkih približno na tri do štiri ure.

• Ritko očisti z mlačno vodo in mehko krpico, brez mila.

• Kožo nato popivnaj do suhega, posebej v gubah, preden daš svežo plenico.

• Dojenčka podnevi večkrat pusti brez plenice brcati, na primer na brisači na tleh. Svež zrak je za kožo na pleničnem predelu ena najboljših pomoči.

• Uporabljaj dobro vpojno plenico za enkratno uporabo v pravi velikosti – ali pa pralne plenice menjavaj ustrezno pogosteje.

• Če je tvoj dojenček nagnjen k rdečini, pred spanjem nanesi tanek sloj zaščitne kreme, na primer s cinkovim oksidom ali vazelinom. Pri zdravi koži to ni nujno.

• Otroškega pudra ne potrebuješ. Na previjalni mizi mu sploh ni mesta, ker bi ga dojenček lahko vdihnil.

Prepoznavanje – kako vidiš, kaj se dogaja: Običajen plenični dermatitis se kaže kot razširjena rdečina tam, kjer se dotika plenica: na ritki, spolovilu, spodnjem delu trebuha in stegnih. Globoke kožne gube pri tem navadno ostanejo pri miru. Pri pleničnem sooru je ravno obratno: rdečina je živo rdeča, pogosto se sveti, ima oster rob in sega tudi v gube. Okoli so pogosto drobne pikice ali pustule, kot posip okoli rdečega otoka.

Zdravljenje – tako se koža spet zaceli

• Zdaj menjaj pogosteje kot običajno, po kakcu takoj in ponoči ob vsakem prebujanju.

• Čisti samo z vodo. Če je koža zelo občutljiva, ritko raje speri pod tekočo mlačno vodo, namesto da brišeš, nato pa jo nežno osuši.

• Nanesite debel sloj cinkove paste, tako debel, da se koža spodaj ne vidi več. Pri naslednji menjavi je ni treba popolnoma zdrgniti dol: odstrani le tisto, kar je umazano, in znova nanesi. Stalno drgnjenje bi razdraženo kožo le še dodatno obremenilo.

• Podnevi ritki privošči čim več časa brez plenice.

• Kortikosteroidno kremo uporabljaj le po posvetu z zdravnikom: pod plenico se močneje vpije v kožo, močni pripravki pa ne sodijo na dojenčkovo ritko. Krema proti glivicam pomaga le pri pleničnem sooru.

Ob takšni negi blaga rdečina običajno popusti v dveh do treh dneh. Če v tem času ni bolje ali je celo slabše, če vidiš mehurčke, mokre ali krastave predele oziroma gnoj ali pa se pridruži vročina, naj ritko pogleda pediatrična ambulanta. To velja tudi, če sumiš na plenični soor: takrat koža potrebuje protiglivično kremo, ki jo ambulanta predpiše ali priporoči. In če je ritka sicer nekoliko boljša, vendar po enem do dveh tednih zdravljenja še ni zaceljena, naj jo prav tako pogledajo. Morda je v ozadju dodatna okužba.

Največkrat je nočna pokakana plenica pač samo pokakana plenica. Je pa dobro poznati nekaj znakov. Barvam in spremembam se podrobneje posvečamo v našem članku o mekoniju in dojenčkovem blatu – tukaj pa na kratko najpomembnejše:

• Driska: Ker je dojenčkovo blato že sicer mehko, drisko prepoznaš po spremembi. Blato pride nenadoma precej pogosteje in je bolj vodeno kot običajno; če to traja tri ali več odvajanj, ima dojenček drisko. Dojenčki pri tem hitro izgubijo tekočino. Zato pokliči pediatrično ambulanto in spremljaj mokre plenice: če jih je očitno manj ali je urin temno rumen, je to opozorilni znak. Če je dojenček mlajši od enega meseca in je imel v 24 urah tri ali več takšnih odvajanj, potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč.

• Kri ali sluz: sledi krvi v blatu je treba zdravniško razjasniti, večje količine krvi ali sluzi pa takoj. Rdečkasto blato po rdeči pesi pa je neškodljivo.

• Zelo svetlo blato: Če je belkasto, sivo, glinaste barve ali zelo bledo – barvo preveri pri dnevni svetlobi –, naj dojenčka v 24 urah pregleda zdravnik.

• Črno blato po prvih dneh življenja: lahko vsebuje prebavljeno kri in potrebuje zdravniško oceno še isti dan – razen če dojenček dobiva železove kapljice.

• Trdo blato: kroglice ali trdo, grudasto blato bolj govorijo za zaprtje. O tem se pogovori v pediatrični ambulanti, preden karkoli spremeniš – torej preden zamenjaš mlečno formulo, začneš dodajati ali kot doječa oseba spreminjaš svojo prehrano.

Ne glede na blato pa velja: če dojenček več kot osem ur ni imel mokre plenice ali je mlajši od treh mesecev in ima v ritki izmerjenih 38,0 °C ali več, potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč.