Prvo kopanje doma

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da s prvim kopanjem po rojstvu počakaš 24 ur, najmanj pa šest ur. Glavni razlog je toplota: mokra koža se ohlaja, novorojenček pa izgubljene toplote še ne more dobro nadomestiti. Poleg tega so bili dojenčki v raziskavah pogosteje izključno dojeni, če prvo kopanje ni potekalo v prvih šestih urah. Prve ure zato pripadajo stiku koža na kožo in prvemu pristavljanju.

Doma je to priporočilo pomembno predvsem po hitrem odpustu iz porodnišnice ali po porodu doma: takrat prvo kopanje sledi najprej naslednji dan. Belkasta, kremasta plast, s katero se rodi veliko dojenčkov, se imenuje vernix oziroma sirasta ovojnica. To ni umazanija, ampak nega in zaščita kože – pusti, da se vpije.

Če ste že doma, ti ni treba ničesar nadoknaditi. Novorojenček se skoraj ne umaže. Ali svojega novorojenčka prvič okopaš tretji ali deseti dan – ali pa šele pri desetih tednih, ker ste ga do takrat samo umivali – ni pomembno. Ničesar nisi zamudila in začneš lahko kadarkoli.

Nedonošenčki in drobni dojenčki: Za nedonošenčke veljajo dojenčki, rojeni pred dopolnjenim 37. tednom. Tudi dojenčki, rojeni v 35. ali 36. tednu, in dojenčki z nizko porodno težo hitreje izgubljajo toploto, kopanje pa jih lahko obremeni. Zanje velja: kopanje naj bo krajše, prostor dobro ogrej, po možnosti dojenčka okopaj v tetra plenici (navodila spodaj) in prej vprašaj v neonatalni enoti ali pediatrični ambulanti.

Po porodu tebe in dojenčka doma obišče patronažna medicinska sestra iz zdravstvenega doma – prvič v 24 urah po odpustu – in ti pokaže tudi kopanje ter nego popka. Tudi če ob kopanju ni nikogar zraven, nisi v slabšem položaju: ta članek razloži vsak gib tako, da ga zmoreš sama. Za dodatna vprašanja pa obstajajo še druge možnosti:

• Izbrani pediater: vprašanja o kopanju in popku vzemi s seboj na preventivni pregled pri 1 mesecu.

• Patronažna sestra: ob obiskih na domu ti lahko pokaže kopanje in nego popka; če se po odpustu ne oglasi, pokliči patronažno službo zdravstvenega doma.

• Če ti je vsega preveč: povej patronažni sestri ali izbranemu pediatru; pomoč v duševni stiski dobiš tudi na številki 116 123.

• Šola za starše: tečaji nege dojenčka pokažejo kopanje tudi na lutki.

Patronažna sestra dojenčka v prvem letu obišče večkrat – za kopanje pa je ne potrebuješ.

Na kratko: oboje je v redu. Če ti je ljubše umivanje, pri njem ostani, dokler popek ni zaceljen. Če je popek videti miren in nerazdražen, dojenček pa uživa v vodi, kratkemu kopanju govori malo proti. Strokovna priporočila se tu nekoliko razlikujejo:

• Ameriška akademija za pediatrijo (AAP): samo umivanje, dokler ostanek ne odpade, običajno po enem do dveh tednih.

• Britanska zdravstvena služba (NHS): popek naj bo čist in suh; nekatere britanske porodnišnice dovolijo plitvo kopel s čisto vodo že prej.

• Drugi strokovnjaki: če ni znakov vnetja, je kopanje možno tudi pred popolnim celjenjem, a umivanje povsem zadošča.

Majhna kanadska raziskava iz leta 2004 s 102 zdravima donošenima dojenčkoma pri celjenju popka ni našla razlike med kopanjem v banjici in umivanjem; kopani dojenčki so celo izgubili manj toplote. Ena sama, starejša raziskava ne odgovori na vse – a govori proti temu, da bi kratko kopanje škodovalo zdravemu popku. Tako neguješ popek v vsakem primeru:

• Suho je najboljša nega. Ne nanašaj ničesar: nobenega pudra, mazila, obliža, alkohola ali razkužilnega pršila – razen če je to predpisal zdravnik.

• Čisti le po potrebi, na primer če pride nanj urin ali blato: z bombažno blazinico in čisto vodo, nato popivnaj do suhega s svežo blazinico. Ne uporabljaj vatiranih palčk in ne sušilnika za lase.

• Plenico zapni pod popkom ali njen rob zavihaj navzdol, da pride do popka zrak.

• Za ostanek nikoli ne vleci, tudi če visi le še na nitki. Če je še po treh tednih vedno prisoten, to omeni v pediatrični ambulanti.

• Nekaj kapljic krvi ob odpadanju je normalnih, prav tako nekaj dni rahlega vlaženja. Če popek vlaži dlje ali ostane majhen rožnat, moker vozliček, ga pokaži v ambulanti. Rdečina, oteklina ali neprijeten vonj niso normalni – glej okvirček »Kdaj k zdravniku«.

Seznam preveri, preden odpreš pipo. Kar zdaj manjka, bi morala pozneje iti iskat – in prav to ni več mogoče, ko je dojenček enkrat v banjici.

• banjico za dojenčka ali kopalno vedro, postavljeno stabilno in nedrseče

• kopalni termometer

• dve brisači: eno s kapuco za dojenčka, eno kot suho podlogo na previjalnem mestu; predhodno ju lahko pogreješ na radiatorju – topli, ne vroči

• dve krpici za umivanje ali bombažni blazinici, ločeno za zgornji del telesa in za predel pod plenico

• tetra plenico za boljši oprijem v vodi ali za kopanje v tetra plenici

• čisto plenico in oblačila, že odeta oziroma razpeta in pripravljena po vrstnem redu, v katerem jih potrebuješ

• če sploh in šele po prvem mesecu: blag, neodišavljen gel za umivanje

In pri tebi: umij si roke, odloži prstane, uro in zapestnice, dolge lase spni, nohte pa naj bodo kratki. Telefon nastavi na tiho, a ga pusti na dosegu roke – ne za preverjanje sporočil, ampak zato, da lahko v nujnem primeru pokličeš 112, ne da bi morala spustiti dojenčka. Če imaš herpes na ustnici, se mesta ne dotikaj, roke si umivaj še posebej temeljito in dojenčka ne poljubljaj: herpes je za novorojenčke nevaren. Če lahko kopanje prevzame kdo drug, še toliko bolje.

Toplota: kopalnico ogrej na najmanj 23 °C, okno in vrata naj ostanejo zaprta. Prenosni grelnik lahko uporabiš prej, nato ga izklopi in odstrani, preden začne teči voda. Grelna luč nad previjalnim mestom je v redu, če je trdno nameščena, upošteva najmanjšo razdaljo proizvajalca in nikoli ne visi nad banjico.

Pravi prostor: banjica in previjalno mesto naj stojita čim bližje skupaj, da mokrega dojenčka ne nosiš po stanovanju.

• Nastavek na previjalni komodi: prijazen do hrbta, vendar le s trdnim nosilcem, ki ga proizvajalec odobri za napolnjeno banjico.

• V veliki kadi ali v tuš kadi: zelo stabilno, vendar pred njo klečiš, najbolje na blazini.

• Na tleh: na brisači, stabilno proti prevračanju, dobro za kopalno vedro.

• Ne lovi ravnotežja na pralnem stroju, stolu ali robu kadi. Tudi umivalnik ni idealen, saj se lahko dojenček udari ob pipo.

Med pripravo dojenček leži v svoji posteljici, ne na previjalni mizi. Napolnjene banjice nikoli ne prenašaj: izprazni jo skozi čep ali vodo iz nje zajemaj – po carskem rezu naj to po možnosti naredi kdo drug.

Ne takoj po dojenju ali steklenički, ne lačnega in ne takrat, ko je dojenček že siten od utrujenosti – tako svetuje tudi NHS. Pri novorojenčku, ki pije na dve do tri ure, se to sliši kot zelo majhno okno. Kot praktično pravilo pomaga: približno pol ure po hranjenju, na začetku budne faze, ko dojenček mirno gleda in ne poliva več.

Bodi pozorna na zgodnje znake lakote: cmokanje, iskalne gibe z glavico, iztegovanje jezika, prinašanje roke k ustom. Jok je pozen znak. Če dojenček kaže lakoto, ima hranjenje prednost, kopanje pa počaka. Če postane lačen sredi kopanja, lahko kadarkoli prekineš. Po kopanju ga pristavi ali ponudi stekleničko, po možnosti koža na kožo – to greje in pomirja.

In če si sama ravno zelo izčrpana, je kopanje lahko tudi jutri. Tvoj dojenček ne bo ničesar zamudil.

Voda za kopanje dojenčka naj ima 36 do 37 °C, torej približno telesno temperaturo – če nisi prepričana, naj bo raje malo hladnejša kot pretopla. Najprej natoči hladno, nato toplo vodo in jo dobro premešaj, da ne ostanejo vroča mesta. Nato izmeri temperaturo in jo tik pred polaganjem dojenčka v vodo preveri še enkrat, saj se med pripravo voda ohladi.

Pomaga tudi preizkus po občutku – ne s konicami prstov, ampak s tanko kožo na komolcu ali notranji strani zapestja. Tam se mora voda zdeti prijetna, brez ščemenja ali občutka vročine. Če danes nimaš kopalnega termometra, je ta preizkus zasilna rešitev: voda naj bo raje malo prehladna, kopanje pa zato krajše.

Zakaj tako natančno? Dojenčkova koža se opari veliko hitreje kot naša: voda s 60 °C povzroči oparine druge stopnje že po treh sekundah.

Kako visoko? Za banjico AAP navaja približno pet centimetrov vode – dojenček naj v vodi leži, ne plava v njej. Varnosti pa ne zagotavlja nivo vode, saj za utopitev zadostuje že nekaj centimetrov. Varna je samo tvoja roka.

Dokler je dojenček v banjici, ne dolivaj vode. Temperatura iz pipe se lahko nenadoma spremeni. Če voda postane prehladna, je kopanja konec – pet minut je tako ali tako dovolj. Dolivanje pride v poštev le, če druga oseba do takrat dojenčka drži toplo zavitega v naročju.

Preden okopaš dojenčka: od zdaj naprej ostane ena roka na dojenčku, dokler ni oblečen, vse pa je na dosegu roke – tako ga najvarneje držiš. Kopalni prijem je prvič nenavaden, po nekaj kopanjih pa samoumeven. Mirno ga prej povadi na suhem – z lutko ali zvito brisačo, medtem ko dojenček spi.

1. 1

   Najprej obraz, na previjalnem mestu: oči in obraz umij s svežo vodo kot pri hitrem umivanju (glej spodaj), dokler je dojenček še oblečen. V banjici nato umiješ samo telo.

2. 2

   Sleci ga: plenico odstrani nazadnje. Če je ritka umazana, jo prej očisti, da kopalna voda ostane čista.

3. 3

   Prijem (če si desničar/-ka, sicer obrni strani): tvoja leva podlaket leži pod vratom in rameni dojenčka, glavica počiva blizu tvojega zapestja. Z levo roko objameš dojenčkovo levo nadlaht – torej roko, ki je bolj oddaljena od tebe –, palec je zgoraj, ostali prsti pa v pazduhi. Desna roka podpira ritko in stegna. Dojenčka nikoli ne drži za dlan ali zapestje, mokra koža drsi.

4. 4

   Spuščanje v vodo: dojenčka počasi spusti v vodo, najprej z nogami in ritko, glavica pa naj bo nekoliko više od telesa. Veliko dojenčkov se ustraši, ko brez opore tonejo nazaj – zato delaj počasi, po želji s tetra plenico čez prsni koš in trebušček. Usta, nos in oči vedno ostanejo nad vodo; zadnji del glave in ušesa so lahko mokri.

5. 5

   Umivanje: ko ritka leži na dnu banjice, je tvoja desna roka prosta. Z njo umivaš od zgoraj navzdol: vrat in kožne gube, roke in dlani, trebušček in noge. Predel pod plenico pride na vrsto čisto na koncu – kako, piše takoj pod tem seznamom.

6. 6

   Ohranjaj toploto: kar štrli iz vode, se hitro ohladi. Zato večkrat zajemi toplo vodo in jo prelij čez prsni koš in trebušček.

7. 7

   Hrbet: dojenčka za to ni treba obračati. S krpico samo sezi pod hrbet in ritko, medtem ko leži na hrbtu – to ostane tudi pozneje najpreprostejša rešitev.

8. 8

   Laski, če je potrebno: glavico na svoji podlakti nežno nagni nekoliko nazaj in z mokro krpico vodi vodo od čela proti zatilju, da ne teče v oči. Fontanelo, mehko mesto na glavi, lahko povsem običajno nežno umiješ; le pritiskati ne smeš.

9. 9

   Vzdig iz vode: brisača s kapuco leži razgrnjena na previjalnem mestu, kapuca zgoraj. Z istim prijemom, desna roka spet pod ritko, dojenčka tesno ob svojem telesu dvigni naravnost vanjo. Kapuco daj na glavo, saj se mokra glavica hitro ohlaja.

10. 10

    Sušenje: popivnaj, ne drgni, in temeljito osuši vse gube: vrat, za ušesi, pazduhe, dimlje, med prsti na rokah in nogah. Ušesa samo zunaj, nikoli z vatiranimi palčkami. Na koncu še popek.

11. 11

    Oblačenje: plenico zapni pod popkom, obleci dojenčka, kapuco pa odstrani, ko so laski suhi. Če se moraš obrniti stran, vzemi dojenčka s seboj ali ga položi na tla.

12. 12

    Izpusti vodo: šele ko dojenček varno leži v svoji posteljici ali ga drži druga oseba.

Nega intimnega predela – tako gre: pri deklicah vedno umivaj od spredaj nazaj, torej od nožnice proti ritki, da črevesne bakterije ne pridejo naprej. Sramne ustnice očisti le zunaj in nežno. Nekaj belkastega izcedka ali malo krvi iz nožnice je pri novorojenih deklicah normalno. Pri dečkih kožice nikoli ne vleci nazaj, saj je v prvih letih običajno zlepljena z glavico penisa. Umij samo zunanjost, mošnjo in gubo pod njo, nato vse dobro osuši.

Kopanje v dvoje: če je prvič zraven še ena odrasla oseba – partner, partnerka, stara mama, prijateljica ali soseda, ki ji zaupaš –, eden drži dojenčka z obema rokama pri glavi in ritki, drugi pa ga umiva. Pri naslednjem kopanju se zamenjata.

Kopanje sam/a je v številnih družinah povsem običajno in s temi navodili dobro deluje: vse naj bo dosegljivo brez koraka, na telefon se ne oglasi, pri hladni vodi kopanje končaj, namesto da bi dolivala.

Dojenčka v vodi nikoli ne pusti samega, niti za nekaj sekund. Ne zaradi brisače, ne zaradi telefona, ne zaradi vrat. Utopitev se zgodi hitro in tiho, brez brcanja in brez kričanja – zanjo pa zadostuje že nekaj centimetrov vode, toliko, kolikor je je v vsaki otroški banjici.

Če pozvoni pri vratih, sta samo dve možnosti: ne odpreš ali pa dojenčka zaviješ v brisačo in ga vzameš s seboj. Poleg tega velja:

• Pripomočki za kopanje ne nadomestijo roke na dojenčku. Kopalni sedeži in obroči se lahko prevrnejo, AAP kopalnih sedežev ne priporoča. Ležalniki za kopanje, mrežice in vložki za novorojenčke razbremenijo hrbet, a hitro zapeljejo v to, da za hip umakneš obe roki.

• Obročev za plavanje okoli vratu sploh ne uporabljaj. Oglašujejo jih že za nekaj tednov stare dojenčke; ameriška agencija FDA je leta 2022 po smrtnem primeru izrecno opozorila pred njimi.

• Bratje in sestre niso nadzor, tudi večji ne in niti za trenutek. Starejši otrok lahko gleda, vroča voda pa naj ostane zunaj njegovega dosega.

• Elektrika in voda ne sodita skupaj: sušilec za lase, prenosni grelnik in druge električne naprave ne sodijo v bližino banjice.

• Tudi na previjalni mizi ostane ena roka na dojenčku. Padci s previjalne mize so med pogostimi nesrečami v prvem letu življenja, in že novorojenčki se znajo presenetljivo močno odriniti.

Kratek odgovor: dojenčka kopaj enkrat do trikrat na teden, vsakič pet do deset minut. Ob drugih dneh zadostuje hitro umivanje, saj lahko pogostejše kopanje izsuši občutljivo kožo. Prvič zadoščata tudi dve ali tri minute.

In vsak dan? Ni potrebno, je pa dovoljeno, če ima tvoj dojenček rad vodo in koža ostaja mehka, na primer kot del večernega rituala. Takrat pa kratko: največ pet minut. Če je koža suha ali se lušči, kopaj spet redkeje.

Tako menijo tudi evropski strokovnjaki, AAP in NHS – z majhnimi razlikami v številu, ne pa v bistvu.

S hitrim umivanjem bo dojenček med kopanji čist. Potrebuješ dve posodici s telesno toplo vodo iz pipe, preverjeno s komolcem – eno za zgornji del telesa, eno za predel pod plenico –, mehke bombažne blazinice ali dve krpici za umivanje, brisačo in čisto plenico. Dojenčka v toplem prostoru položi na previjalno podlogo in ga pokrij z brisačo. Odkriješ samo del, ki ga pravkar umivaš, da ostane preostanek telesa topel. Tudi tukaj ostane ena roka na dojenčku.

1. 1

   Oči: z navlaženo blazinico nežno obriši zaprto oko, za vsako oko in vsak poteg uporabi svežo blazinico. Ali brišeš od notranjega proti zunanjemu kotičku ali obratno, strokovni viri opisujejo različno; pomembna je sveža blazinica.

2. 2

   Obraz in ušesa: obraz nežno popivnaj, ušesa očisti samo zunaj in za njimi. Vatirane palčke ne sodijo v uho.

3. 3

   Vrat: v vratnih gubah se radi zadržujejo ostanki mleka. Nežno dvigni bradico in obriši gube.

4. 4

   Roke in pazduhe: veliko novorojenčkov drži pesti tesno zaprte. Previdno odpri prstke in umij dlani ter pazdušne gube.

5. 5

   Popek: dokler je ostanek še prisoten, ga ob umazaniji očisti le s čisto vodo, nato popivnaj do suhega.

6. 6

   Predel pod plenico nazadnje: z drugo posodico in svežimi blazinicami, pri deklicah od spredaj nazaj, pri dečkih pa brez vlečenja kožice nazaj.

7. 7

   Popivnaj do suhega: posebej temeljito v vseh gubah, nato dojenčka takoj spet obleci.

To traja komaj pet minut in je nežno do kože. Ob zelo napornih dneh zadostujejo tudi obraz, vrat, roke in ritka.

Za dojenčkovo kožo v prvem mesecu zadošča čista voda. NHS svetuje, da se v tem času izogibaš dodatkom za kopel, losjonom in vlažilnim robčkom z dodatki – mišljeni so odišavljeni robčki, robčki z alkoholom ali robčki, prepojeni z losjonom. Doma sta voda in krpica najnežnejša izbira, vlažilne robčke uporabi kvečjemu na poti, pa še to neodišavljene.

Pozneje po potrebi zadošča blag umivalni gel brez dišav, varčno in samo tam, kjer je res potrebno, na primer pri ritki. Penaste kopeli občutljivo kožo izsušijo.

Dva jasna ne: brez kopeli proti prehladu ali zeliščnih kopeli in brez vsega, kar vsebuje eterična olja, kot so kafra, evkaliptus, mentol ali poprova meta. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko že majhne količine pri dojenčkih sprožijo življenjsko nevaren krč grla z zastojem dihanja. In brez otroškega pudra: vdihan škoduje dihalom.

Če se koža v prvih tednih lušči, to običajno ni razlog za skrb – posebej pri dojenčkih, rojenih po predvidenem roku: pri njih je zaščitna sirasta ovojnica že pred rojstvom večinoma izginila. Če koža ostaja zelo suha, vprašaj v pediatrični ambulanti. Oljna kopel ali masten dodatek pride v vodo šele čisto na koncu; dojenček bo zaradi tega bolj spolzek, zato ga primi čvrsteje. Oljčno olje ni dobra izbira, NHS ga odsvetuje.

Rumenkaste, mastne luske na lasišču so nenevarne. Ne praskaj jih stran: zmehčaj jih z malo neodišavljene negovalne kreme, nato pa jih nežno odstrani z mehko otroško krtačko. Če so mesta pordela, otekla ali mokra, jih pokaži v pediatrični ambulanti.

Po kopanju: zdrave dojenčkove kože ni treba mazati. Nohtke je zdaj, ko so mehki od vode, najlažje skrajšati – z zaobljenimi otroškimi škarjicami po naravni krivini. Kdor želi, lahko doda še kratko masažo: s toplimi rokami mirno kroži po trebuščku, roke in noge nežno pogladi od zgoraj navzdol, v prvem mesecu brez olja.

Ali sploh potrebujem banjico za dojenčka? Ne. Praktična je, ker dojenček v njej leži in zlahka dosežeš vse dele telesa. Lahko pa ga kopaš tudi v veliki kadi z nekaj centimetri vode, medtem ko pred njo klečiš – kopalni prijem ostane isti. Če kupuješ, bodi pozorna na nedrseče stojišče, odtočni čep in velikost, ki ustreza prostoru.

Kopalno vedro: v njem dojenček sedi pokonci in skrčeno, skoraj kot v trebuhu, do ramen obdan s toplo vodo. Nekateri novorojenčki se v njem vidno sprostijo, drugim sploh ni všeč. Tako gre:

1. 1

   Vedro postavi na tla ali v prazno veliko kad, nikoli na previjalno mizo ali pralni stroj – visoko je in ozko, zato se hitro prevrne.

2. 2

   Napolni ga toliko, da voda sedečemu dojenčku sega do ramen, in izmeri 36–37 °C.

3. 3

   Dojenčka v kopalnem prijemu počasi spusti vanj, najprej z ritko, noge pa naj bodo pokrčene.

4. 4

   Nato ena roka podpira bradico, palec in kazalec sta ob spodnji čeljusti, brez pritiska na vrat. Druga roka leži na zatilju in vratu. Glava ostane nad vodo in ne spustiš.

5. 5

   V vedru se dojenček bolj sprošča kot umiva. Ko ga dviguješ ven, ena roka seže pod pazduhi, druga pod ritko, naravnost v brisačo.

6. 6

   Ko dojenček v njem ne sedi več udobno, je čas za banjico.

Če se ob vedru počutiš negotovo, brez težav ostani pri banjici.

Skupaj v veliki kadi je lahko lepo, posebej pri dojenčkih, ki v mali banjici jokajo. NHS to izrecno predlaga, kadar se dojenček kopanja boji. Da bo varno:

• Temperaturo prilagodi dojenčku: 36 do 37 °C, tudi če se tebi zdi hladna.

• Dvigni kolena in dojenčka položi s hrbtom na svoja stegna, z glavico proti kolenom, tako da se gledata. Vode naj bo le toliko, da telo leži v njej, usta in nos pa ostanejo prosti.

• V kad daj protizdrsno podlogo, brez kopalnega olja in brez pene – oboje naredi vse spolzko.

• Samo budna in trezna: ne preutrujena, ne po alkoholu in ne po zdravilih, ki uspavajo. Če ti postane slabo ali se ti zvrti, kopanje končaj.

• V dvoje: najprej sama vstopi v kad in naj ti nato podajo dojenčka; preden izstopiš, ga ponovno predaš.

• Sama: dojenčka, zavitega v brisačo, položi na odejo na tleh neposredno ob kadi, vstopi in ga nato vzemi k sebi. Preden izstopiš, ga najprej spet odloži tja. Če se ti to zdi preveč nestabilno, se skupaj kopaj le, ko je zraven še nekdo.

Ali lahko v kad že greš tudi sama, je odvisno od poroda. Strokovnjaki pogosto svetujejo, da s kopeljo za celo telo počakaš, dokler poporodna krvavitev ne poneha, navadno šest do osem tednov, in dokler se rana po carskem rezu ne zaceli. Če nisi prepričana, vprašaj v ginekološki ambulanti, na primer na poporodni kontroli.

In prhanje? Z novorojenčkom v naročju bi ga raje odsvetovali: oba sta spolzka, nimaš proste roke, curek pa zadene obraz. Če imaš samo tuš, postavi banjico v tuš kad.

Za naprej: sam v veliki kadi lahko dojenček sedi šele, ko zanesljivo sedi brez opore, pa še takrat nikoli brez nadzora. Kopalni sedeži ostajajo prepovedani.

Nekateri dojenčki obožujejo vodo že od prvega dne, drugi glasno protestirajo. Oboje je normalno. Tvoj dojenček se kopanja ni dolžan »naučiti«, nanj se sme navaditi – v svojem tempu. Pogosto je razlog preprost: premrzlo mu je, oglaša se lakota, utrujenost je že tu – ali pa se po mesecih v tesnem trebuhu veliko vode zdi neskončno. Pomaga lahko:

• Preveri toploto: je prostor dovolj topel, kje vleče, se je voda morda že ohladila?

• Daj občutek opore: ohlapno položi tetra plenico čez prsni koš in trebušček ali kopaj dojenčka v tetra plenici.

• Kopaj krajše: štejeta tudi dve ali tri minute v vodi.

• Naredi premor: nekaj dni samo hitro umivanje, nato nov poskus – lahko v vedru ali skupaj s tabo v veliki kadi.

Kopanje v tetra plenici korak za korakom: v bolnišnicah ga uporabljajo predvsem pri nedonošenčkih, ker nežna omejenost daje občutek varnosti. Zmoreš ga tudi sama:

1. 1

   Razgrni tanko, večjo tetra ali flanelasto krpo in nanjo položi slečenega dojenčka.

2. 2

   Njegove roke pokrči pred prsmi in krpo ohlapno ovij okoli njega. Noge naj ostanejo pokrčene in gibljive, kar je dobro za kolke.

3. 3

   Dojenčka primi v kopalni prijem kar skozi krpo in ga počasi spusti v vodo. Blago se prepoji in greje; drži ga enako čvrsto kot sicer.

4. 4

   Za umivanje odvij vedno samo eno roko ali eno nogo, jo umij in krpo spet pogrni čeznjo.

5. 5

   Na koncu mokro krpo odpri in dojenčka dvigni naravnost v suho brisačo.

Če zajoka šele po kopanju, ga pogosto zebe med sušenjem in oblačenjem ali pa je lačen. Takrat pomaga: hitro ga zavij, pristavi ali ponudi stekleničko, stisni ga k sebi koža na kožo.

Je dojenček dovolj topel? Potipaj ga na zatilju ali med lopaticama: toplo in suho je prav, prepoteno pomeni pretoplo. Hladne roke in stopala same po sebi niso težava. Če postane v vodi nemiren, je koža na otip hladna ali ustnice pobledijo, kopanje končaj. Za ogrevanje ga položi koža na kožo na svoje prsi in oba pokrij. Nikoli z grelno blazino, termoforjem, blazino s češnjevimi koščicami ali električno odejo – grozijo opekline ali pregrevanje.

V prvih tednih je vseeno, ali dojenčka kopaš zjutraj ali zvečer. Novorojenčki še ne ločijo med dnevom in nočjo; ritem se navadno pokaže okoli osmega tedna in se utrjuje v naslednjih mesecih. Izberi preprosto miren buden čas, ko imata oba dovolj časa.

Pozneje je lahko kopanje del večera: kopanje, crkljanje ali kratka masaža, dojenje ali steklenička, spalna vreča, tiha pesmica, luč ugasne. Takšni vedno enaki koraki dojenčkom dajejo orientacijo. V eni raziskavi pri otrocih med 7. in 36. mesecem so otroci z ustaljeno večerno rutino hitreje zaspali in se redkeje zbujali – raziskavo je financiral proizvajalec izdelkov za nego dojenčkov, preučevali pa so celotno rutino, ne samo kopanja.

Za dojenčka, mlajšega od treh mesecev, to pomeni: večerni ritual lahko preizkusiš, ni pa nujen. Nekatere dojenčke voda prebudi namesto uspava. Takrat kopaj dopoldne in za večer izberi drug signal: oblačenje spalne vreče, zatemnitev luči, vedno ista pesem. Ritual deluje tudi brez vode.