Baby ponoči kašlja: kaj pomaga

Kašelj ni bolezen, ampak zaščitni refleks: z vsakim kašljem telo odstranjuje sluz in povzročitelje iz dihalnih poti. Zato ga ne poskušamo za vsako ceno ustaviti, ampak dojenčku olajšati izkašljevanje. Da dojenček ponoči kašlja bolj kot podnevi, sta dva glavna razloga:

• V ležečem položaju sluz teče v žrelo. Pri nahodu izloček zvečer in ponoči teče nazaj do grla in tam sproži kašelj.

• Majhni dojenčki v prvih mesecih dihajo predvsem skozi nos. Če je nos zamašen, slabše pijejo in spijo; če dihajo skozi usta, se žrelo izsuši in jih to dodatno draži.

Kašlja samo ponoči, čez dan pa komaj kaj? Pri nahodu je to značilno. Če pa tvoj otrok brez okužbe več tednov vedno znova kašlja predvsem ponoči, je v ozadju lahko refluks, tudi brez vidnega polivanja, pri malčkih pa tudi alergija ali občutljivi bronhiji. Takrat naj ga kmalu pregleda ambulanta.

Najpomembnejše vprašanje ponoči zato ni »Kako pogosto kašlja?«, ampak »Kako diha med napadi kašlja?«. Mirno ne pomeni nujno tiho – pri nahodu smrči oziroma hrope skozi nos, majhni dojenčki pa nikoli ne dihajo povsem enakomerno. Mirno pomeni: ne napreza se. Trije znaki govorijo proti temu in takrat takoj pokliči 112: pri vdihu se koža uvleče med rebra ali pod njimi, ustnice ali jezik postanejo modrikasti ali sivkasti, ali pa ima premore v dihanju približno 20 sekund ali dlje.

V polmraku in v zaprti spalni vreči najpomembnejših znakov dihalne stiske pri dojenčku ne vidiš. Vzemi si minuto:

1. 1

   Prižgi pravo luč. Nočna lučka ni dovolj, da bi videl barvo kože in uvlekanje kože.

2. 2

   Odpri spalno vrečo in dvigni bodi, da sta prsni koš in trebuh prosta. Dojenček lahko pri tem ostane ležati.

3. 3

   Eno minuto opazuj prsni koš, trebuh in vrat. Se pri vdihu koža uvleče med rebra, pod rebrnim lokom ali v jamici nad prsnico? Se nosnici pri vsakem vdihu močno razširita? Glava kima v ritmu dihanja? Vsak od teh znakov pomeni: tvoj dojenček se mora pri dihanju naprezati.

4. 4

   Preštej vdihe, celo minuto, medtem ko je miren ali spi – jok in vročina dihanje pospešita. Če nisi prepričan/-a, štej še eno minuto. Prehitro je dihanje do približno 8 tednov (mlajši od 2 mesecev) pri 60 vdihih na minuto ali več, od približno 8 tednov do 12 mesecev pri 50 ali več in od 1 do 5 let pri 40 ali več. Če je vrednost višja, naj otroka čim prej pregleda zdravnik, ponoči v dežurni ambulanti. Pri več kot 70 vdihih na minuto v mirovanju takoj pokliči 112 – prav tako ob uvlekanju kože ali stokanju. Svojo primerjalno vrednost poznaš, če enkrat prešteješ minuto dihanja, ko tvoj zdrav dojenček mirno spi.

5. 5

   Preveri barvo na sredini telesa: ustnice, jezik, ustna sluznica. Hladne, modrikasto marmorne roke in stopala so pri majhnih dojenčkih pogosto nenevarna. Pri temnejši koži modrikasto ali sivkasto obarvanost najlažje opaziš na jeziku, dlesnih in notranji strani ustnic.

6. 6

   Poslušaj. Smrčanje skozi nos, hropenje in rožljanje večinoma prihajajo iz nosu in žrela ter se umirijo, ko dojenček izkašlja ali ko sprostiš nos. Pisk ob izdihu ali grob, hrapav zvok pri vdihu, ki ostaja tudi v mirovanju, prihaja globlje iz dihalnih poti ali iz grla.

Godrnjanje ali stokanje? Veliko zdravih dojenčkov v spanju ali med prebavo godrnja in se napenja, sem ter tja. Opozorilni znak je stok na koncu vsakega izdiha, ki se enakomerno ponavlja skupaj s hitrim dihanjem ali uvlekanjem kože.

Premori v dihanju: kaj je normalno in kaj ni. Majhni dojenčki v spanju pogosto dihajo periodično: nekaj hitrih vdihov, nato premor 5 do 10 sekund, potem spet naprej. To je normalno in večinoma izzveni do 6. meseca. Nujno stanje je premor približno 20 sekund ali dlje – ali krajši premor, pri katerem dojenček postane moder, bled ali sivkast oziroma deluje mlahavo. Takrat ga glasno ogovori, se ga dotakni, vzemi ga v naročje. Če ne začne takoj spet normalno dihati, pokliči 112 in telefon preklopi na zvočnik: dispečer ti bo povedal, kaj narediš do prihoda pomoči.

Ga lahko zbudiš? To preverjaj samo, če je dojenček videti slabo. Ogovori ga, pobožaj po podplatu, vzemi ga v naročje. Če odpre oči, te pogleda, se pritoži ali išče dojko, ga je mogoče dobro zbuditi. »Skoraj ga ni mogoče zbuditi« pomeni: komaj reagira, ostaja mlahav ali takoj spet tone v dremež. Takrat pokliči 112.

Večina dojenčkov s kašljem ne potrebuje urgence, ampak potrpežljivost, bližino in prost nos. Te tri stopnje ti pomagajo presoditi. Takoj pomeni: zdaj pokliči 112. Čim prej pomeni: v naslednjih urah, tudi ponoči. Kmalu pomeni: isti ali naslednji delovni dan ambulante.

1. stopnja – takoj 112, če tvoj otrok …

• se vidno bori za zrak: uvlekanje med rebri ali pri prsnici, razširjene nosnice, kimanje glave v ritmu dihanja, stokanje pri vsakem izdihu,

• v mirovanju diha več kot 70-krat na minuto,

• ima premore v dihanju približno 20 sekund ali dlje ali pri tem postane moder, bled ali mlahav,

• dobi modrikaste ali sivkaste ustnice ali jezik,

• je mlahav in ga skoraj ni mogoče zbuditi,

• že v mirovanju pri vsakem vdihu slišno hrapavo vleče zrak ali se močno slini in ne more več požirati,

• ima krč, zelo vreščeče ali nenavadno šibko joka ali se pri vročini pojavijo lise, ki pod kozarcem ne pobledijo,

• se je zadušil s koščkom in ne more dobiti zraka (navodila so v okvirju spodaj).

2. stopnja – naj ga čim prej pregleda zdravnik, podnevi v ambulanti, ponoči v dežurni ambulanti, če …

• je tvoj dojenček mlajši od 3 mesecev in ima 38,0 °C ali več oziroma pod 36,5 °C, izmerjeno v ritki – takrat ne hodi najprej v dežurno ambulanto, ampak takoj pojdi naravnost v urgentni center,

• bruha zeleno – tudi takrat naravnost v urgentni center,

• je star 3 do 6 mesecev in ima 39 °C ali več, izmerjeno v ritki,

• diha hitreje od orientacijskih mej ali pri izdihu piska,

• čez več obrokov spije le še polovico do tri četrtine svoje običajne količine, ostane plenica suha 8 ur ali dlje ali kaže druge znake pomanjkanja tekočine,

• kašlja v napadih in nato sili na bruhanje, bruha ali postane rdeč do moder, ali če nekdo v njegovi bližini kašlja že več kot dva tedna,

• se nenadoma pojavi lajajoč kašelj – vsakič,

• je nenadoma začel silovito kašljati in bi lahko kaj vdihnil, tudi če je kašelj že minil,

• te skrbi. Tvoj občutek v trebuhu je povsem upravičen razlog za klic.

3. stopnja – kmalu v ambulanto pediatra, če …

• je tvoj dojenček mlajši od 3 mesecev in kašlja, tudi brez vročine – še isti dan,

• vročina traja več kot tri dni,

• kašelj ali nahod po enem tednu nista boljša ali se slabšata,

• kašelj traja dlje kot dva tedna brez dni brez kašlja ali dlje kot štiri tedne, tudi če je blažji,

• po nekaj dneh prehlada spet dobi vročino, v ležečem položaju bolj joka ali se prijema za uho – lahko se je pridružilo vnetje srednjega ušesa,

• pri vsaki okužbi piska ali brez prehlada vedno znova kašlja ponoči,

• veliko poliva in kljub temu slabo pridobiva na teži.

Če »kmalu« pade na vikend ali praznik, to za dojenčke, mlajše od 3 mesecev, pomeni: še isti dan v dežurno ambulanto najbližjega zdravstvenega doma. Za vse druge točke praviloma zadošča naslednji delovni dan ambulante; če nisi prepričan/-a, pokliči dežurno službo.

Če tvoj dojenček ponoči kašlja, pomaga stalen vrstni red. Daje ti oporo, ko si tudi sam/-a še napol v spanju.

1. 1

   Poglej: ob luči, z odprto spalno vrečo in minuto časa, kot je opisano zgoraj. Če opaziš znak iz 1. stopnje, pokliči 112.

2. 2

   Vzemi dojenčka v naročje. Pokonci na tvoji rami bo napad kašlja lažje preživel. Pomagata mu tudi tvoja toplina in miren glas: miren dojenček diha lažje kot jokajoč.

3. 3

   Izmeri vročino, pri dojenčkih, mlajših od 3 mesecev, vedno, sicer pa, če je na otip topel (navodila so v okvirju spodaj). Pri mlajših od 3 mesecev temperatura odloča o stopnji nujnosti, zato je ta korak tako zgodaj.

4. 4

   Sprosti nos, s fiziološkimi kapljicami in po potrebi z nosnim aspiratorjem (korak za korakom v okvirju spodaj).

5. 5

   Ponudi pijačo: dojko ali stekleničko, raje pogosteje in po manj.

6. 6

   Na hitro prezrači, nato približno 18 stopinj. Hladen, svež zrak lahko omili napad psevdo krupa. Ure in ure mrzlega prepiha pa občutljive bronhije prej dražijo – okno ni treba pustiti odprto vso noč.

7. 7

   Položi ga nazaj v njegovo posteljico, ravno na hrbet, v spalni vreči, brez blazine ali klina.

8. 8

   Na kratko si zapiši: uro napadov, temperaturo z mestom meritve, količino popitega, mokre plenice, zdravila – na listek ali v aplikacijo, kot je Moonsleep. Posnemi tudi napad kašlja in minuto dihanja z razgaljenim zgornjim delom telesa: v ambulanti dojenček pogosto ravno takrat ne kašlja, po telefonu pa lahko natančneje opišeš, kaj vidiš.

Kaj pa, če po napadu mirno spi naprej? Potem naj spi. Zaradi kapljic za nos ga ni treba buditi. Mir mu zdaj koristi.

Z zamašenim nosom dojenček skoraj ne more hkrati sesati in dihati. Tako je lažje:

• Nos sprosti tik pred pristavljanjem.

• Dojí bolj pokonci, na primer v položaju jezdeca na tvojem stegnu ali bolj naslonjeno nazaj, tako da je glavica višje od ritke. Tako lažje pride do zraka.

• Raje krajše in pogosteje, z vmesnimi premori. Če se dojenček vedno znova odklopi, si jemlje sapo – ne odvaja se od dojenja. V polsnu in s stikom koža na kožo mnogi pijejo mirneje.

• Če pije šibko, mleko iztisni z roko ali črpalko, da ohraniš količino mleka in preprečiš zastoj mleka.

• Steklenička: dojenčka drži pokonci, stekleničko pa bolj vodoravno, uporabi cucelj s počasnim pretokom in delaj premore. Stekleničke nikoli ne podpiraj in dojenčka nikoli ne pusti samega piti v ležečem položaju.

Ali popije dovolj? Pri steklenički količino vidiš: opozorilni znak je, če čez več obrokov spravi vase le še polovico do tri četrtine običajne količine. Pri dojenju bodi pozoren/-na na število in dolžino podojev, slišno požiranje, ali je potem videti zadovoljen – in na plenice. V prvih tednih je normalnih 6 do 8 zelo mokrih plenic v 24 urah, potem večinoma 5 do 6, od približno pol leta dalje 4 do 6. Če jih je le še polovico toliko kot sicer, če ostane plenica suha 8 ur ali dlje, če ima suha usta, pri joku ni solz, je mečava vdrta ali je nenavadno mlahav, naj ga čim prej pregleda zdravnik.

Je plenica mokra? Sodobne plenice tako dobro vpijajo, da ponoči to komaj čutiš. Vanjo položi kos kuhinjske brisače ali primerjaj težo s svežo plenico v drugi roki.

Ga je treba zbuditi za pitje? V prvem mesecu življenja, dokler ne doseže nazaj porodne teže, dojenček ponoči ne bi smel biti brez obroka dlje kot približno 4 ure; takrat ga nežno zbudi in mu prej sprosti nos. Starejše dojenčke lahko pustiš spati, dokler mirno dihajo – ob naslednjem prebujanju ponudi dojko ali stekleničko.

Dobro pripravljen večer pomaga kašljajočemu dojenčku bolje spati in te ponoči prihrani marsikaterega koraka:

1. 1

   Na hitro prezrači. Higrometer ti pokaže, ali je vlažnost zraka med 40 in 60 %.

2. 2

   Pred zadnjim obrokom sprosti nos. Pri refluksu naj bo obrok raje manjši, dojenčka pa potem nekaj časa drži pokonci.

3. 3

   Spalna vreča namesto odeje, brez kapice in ne oblači ga debeleje kot običajno, tudi ne pri vročini. Potipaj tilnik: topel, a ne prepoten.

4. 4

   Posteljica stoji v tvoji spalnici, da dojenčka slišiš.

5. 5

   Pripravi si, kar ponoči potrebuješ: termometer, kapljice, robčke, vodo zase, napolnjen telefon.

Po okužbi nazaj v ritem: dokler je dojenček bolan, potrebuje več bližine, in to je v redu, tudi če pogosteje zaspi na dojki ali v naročju. Ko je spet fit, se nežno vrni k vajini običajni večerni rutini uspavanja: enak vrstni red, podobne ure, nekaj večerov potrpežljivosti.

Ko kašlja lasten otrok, bi rad nekaj naredil. Tukaj je pregled, kaj pri dojenčku pomaga in kaj lahko škodi – z enim pravilom za vsa sredstva: nič od tega ne sodi v dojenčkovo posteljico.

Pomaga in je varno: fiziološke kapljice, nežno izsesavanje, pogosto pristavljanje ali steklenička, bližina in kratko zračenje. Če je zrak zelo suh, pomaga vlažna krpa na radiatorju. Vlažilec zraka samo s hladno meglico, izven dosega, ne usmerjen neposredno v posteljico in z varno speljanim kablom; vodo menjaj vsak dan, napravo pa čisti po navodilih proizvajalca. Vlažnost nad 60 % spodbuja plesen, zato v spalnici ne suši mokrega perila in nikoli ne prekrivaj posteljice s krpami. Od prvega rojstnega dne lahko ½ čajne žličke medu zvečer, pred umivanjem zob, ublaži draženje za kašelj.

Neškodljivo, a brez dokazanega učinka

• Materino mleko v nos: nekateri prisegajo nanj, pri prehladu pa ni dobro raziskano. Če že, potem sveže iztisnjeno mleko; preverjena izbira ostaja fiziološka raztopina.

• Čebula ob postelji: učinek proti kašlju ni dokazan. Če jo sploh uporabiš, naj bo izven dosega, nikoli v postelji.

• Inhaliranje z nebulatorjem in izotonično fiziološko raztopino iz sterilnih enoodmernih ampul je neškodljivo, jasen učinek pri prehladu pa ni dokazan. Bolj koncentrirane raztopine in dodatke uporabljaj le po zdravniškem navodilu, brez olj; napravo po vsaki uporabi očisti in osuši.

• Čaj: do 6. meseca dojenček poleg mleka ne potrebuje ničesar. Pozneje je pijača izbire voda; agencija EU za zdravila odsvetuje komarčkov čaj kot zdravilni čaj pri otrocih, mlajših od 4 let.

• Obkladki na prsni koš: vroči krompirjevi obkladki nikoli pri dojenčku, nevarnost opeklin. Pri malčkih kvečjemu mlačni, prej preverjeni na notranji strani tvojega zapestja.

Tvegano – prosim ne

• Brez medu pred prvim rojstnim dnem, tudi ne v čaju, na dudi ali v sirupu: lahko povzroči infantilni botulizem, redko, a življenjsko nevarno ohromelost vse do ohromitve dihanja.

• Nobenih sirupov proti kašlju, zaviralcev kašlja ali sredstev za redčenje sluzi na svojo roko, tudi ne rastlinskih. Za zdravila, ki zavirajo kašelj, pri otrocih ni dokaza o učinkovitosti. Pripravkov iz bršljana otroci, mlajši od 2 let, ne smejo dobiti, ker lahko poslabšajo dihalne težave; acetilcistein je po navodilu prepovedan pod 2 leti, kodein pa pod 12 leti. Pred vsakim sredstvom se posvetuj z ambulanto.

• Brez eteričnih olj in brez balzamov proti prehladu z mentolom, kafro, evkaliptusom ali oljem poprove mete pri otrocih, mlajših od 3 let, tudi ne »za dojenčke«, ne na koži in ne kot dišava v prostoru: že nekaj kapljic lahko sproži krč grla z akutno dihalno stisko.

• Brez vroče pare nad posodo ali v kopalnici: korist ni dokazana, nevarnost opeklin pa je resnična.

• Kapljice za nos za odmašitev samo po posvetu, samo v koncentraciji za dojenčke, natančno po odmerku in nikoli dlje, kot piše v navodilu, navadno največ 5 do 7 dni. Nikoli ne uporabljaj pršila za odrasle ali sorojence: prevelik odmerek lahko pri dojenčkih povzroči premore v dihanju, krče ali močno zaspanost.

• Brez aspirina za otroke in brez antibiotikov na zalogo – proti virusom prehlada antibiotiki ne pomagajo.

Se je že zgodilo? Če si balzam ali olje že namazal/-a, mesto umij z vodo in malo mila, prezrači in dojenčka opazuj. Pri dihalni stiski, krčih ali če ga je težko zbuditi: 112. Če je kaj prišlo v usta ali nos, pokliči 112 – ta številka velja tudi pri zastrupitvah.

Od tu naprej gre za vzroke, za lažje preverjanje. Naj bo kašelj suh, moker, lajajoč ali piskajoč: zvok ti lahko nakaže, kako nujno je – diagnoze pa ne postavi.

• Moker kašelj z nahodom: bolj sproščen, predvsem zvečer in v ležečem položaju, medtem pa mirno dihanje. Najpogosteje gre za prehlad. Kaj zdaj: sprosti nos, ponudi tekočino, opazuj.

• Rožljanje, hropenje, smrčanje skozi nos: če po izkašljevanju ali ob prostem nosu postane tišje, je sluz v nosu in žrelu, ne v pljučih. Če se pridružijo hitro dihanje, uvlekanje kože ali vročina: čim prej na pregled. Če tvoj dojenček že od prvih tednov življenja pri vdihu cvili ali hrka, glasneje pri pitju in joku, je pogosto vzrok še mehko tkivo grla, ki ga večinoma preraste do prvega ali drugega rojstnega dne; omeni to v ambulanti.

• Suh dražeč kašelj brez znakov bolezni: brez nahoda, brez vročine, dobre volje. Pogosto sta v ozadju suh zrak zaradi ogrevanja ali dim. Kaj zdaj: preveri zrak in okolje; če traja tedne, kmalu v ambulanto.

• Lajajoč kašelj, ki zveni kot tjulenj, s hripavim glasom in hrapavim vlečenjem zraka pri vdihu (stridor): značilno za psevdo krup, največkrat od približno 6. meseca dalje. Kaj zdaj: pomiri otroka in ga daj čim prej pregledati; če ima stridor tudi v mirovanju: 112.

• Visok pisk pri izdihu in hitrejše dihanje: pogosto so vneta mala dihala, na primer pri bronhiolitisu ali obstruktivnem bronhitisu. Kaj zdaj: čim prej na pregled.

• Napadi kašlja: sunki si sledijo tako na gosto, da med njimi komaj pride do zraka, obraz postane rdeč ali modrikast, na koncu sledi glasen zajem zraka, pogosto z davljenjem ali bruhanjem; med napadi je otrok videti skoraj zdrav. Značilno za oslovski kašelj, majhni dojenčki pa namesto tega zajema zraka pogosto naredijo premore v dihanju. Kaj zdaj: takoj pokliči, ob premorih v dihanju ali modrenju 112.

• Nenaden, silovit kašelj iznenada, zlasti pri malčkih med jedjo ali igro: morda je nekaj vdihnil, na primer košček oreška. Kaj zdaj: čim prej na pregled, tudi če kašelj preneha – nemalokrat je čez nekaj dni bolje, čeprav tujek še vedno ostane v dihalih.

Veliko prehladov v dojenčkovem obdobju ni znak slabe odpornosti: proti vsakemu od številnih virusov prehlada si mora otrok zaščito šele zgraditi. Do šolske starosti je lahko normalnih osem do dvanajst okužb dihal na leto, s sorojenci ali vrtcem pa še več.

Pogosto se začne z nahodom, včasih z blago vročino, nato pride kašelj: najprej suh, pozneje bolj moker. Okužba običajno traja en do dva tedna, kašelj pa pogosto dlje; do tri tedne ni nič nenavadnega. Sluznica potrebuje čas, bronhiji pa ostanejo še nekaj časa občutljivi, zato lahko hladen zrak, napor ali dim znova sprožijo kašelj. Pomembna je smer: bolj sproščen in redkejši. Antibiotiki pri prehladu ne pomagajo.

Kdaj greš v ambulanto, piše v 3. stopnji. Za dojenčke, mlajše od 3 mesecev, ti roki ne veljajo: pri njih vsak kašelj sodi še isti dan k zdravniku.

Prvi napad je za številne starše velik šok. Pogosto je bil otrok čez dan le rahlo prehlajen, potem pa se zvečer ali ponoči zbudi: kašelj je lajajoč, glas hripav, pri vdihu slišiš hrapavo vlečenje zraka. V ozadju je virusno pogojena oteklina na in pod grlom. Najpogosteje prizadene otroke med 6. mesecem in 3. letom, predvsem jeseni in pozimi; navadno mine v približno dveh dneh.

Tako pomagaš med napadom:

1. 1

   Ostani miren/-na, kolikor pač gre. Jok dihalno stisko poslabša, tvoj miren glas je zdaj najboljše zdravilo.

2. 2

   Vzemi otroka pokonci v naročje ali ga posedí v svoje naročje.

3. 3

   Pusti, da mu hladen, svež zrak pride do obraza: pri odprtem oknu, pred odprtim hladilnikom ali za kratek čas toplo oblečen na balkonu – nikoli brez nadzora. Veliko otrok se ob tem umiri, tudi če učinek ni zanesljivo dokazan.

4. 4

   Brez vroče pare: korist ni dokazana, nevarnost opeklin pa je velika.

5. 5

   Ko se umiri, mu daj piti po majhnih požirkih: dojenčku dojko ali stekleničko, otroku, ki že je gosto hrano, pa hladno vodo iz kozarca.

6. 6

   Če vam je zdravnik predpisal kortikosteroidno svečko ali sirup, ga daj tako, kot ste se dogovorili. Ne deluje takoj, najzgodneje po približno pol ure, pogosto šele po eni do dveh urah: brez posveta ne dajaj drugega odmerka, ob naraščajoči dihalni stiski pa vseeno pokliči 112. Že prej se z ambulanto dogovori, kaj velja, če gre svečka takoj spet ven.

In potem? Nenaden lajajoč kašelj sodi vsakič na čimprejšnjo zdravniško presojo, ponoči v dežurni ambulanti – tudi če se je otrok medtem umiril. Tam ocenijo, ali lahko počaka do jutra. To noč in naslednjo noč ga večkrat preveri, napadi se lahko ponovijo. Če se hrapavo vlečenje zraka v mirovanju vrne ali se koža pri vdihu uvlači: 112.

Če se otrok močno slini, ne more požirati, sedi nagnjen naprej, govori zadušeno in ima visoko vročino, kašlja pa komaj kaj, je v ozadju lahko vnetje poklopca. Odkar obstaja cepljenje proti Hib, je redko, a vedno nujno stanje: ne glej mu v grlo, ne polagaj ga, ne dajaj piti, takoj 112.

RS-virusi krožijo predvsem med jesenjo in pomladjo. Pri dojenčkih so okužbe z RSV eden najpogostejših razlogov za sprejem v bolnišnico. Posebej ogroženi so dojenčki v prvih šestih mesecih življenja, nedonošenčki in otroci z določenimi predhodnimi boleznimi.

Pri najmlajših lahko virus vname najdrobnejše razvejane dele dihalnih poti – bronhiolitis, bolezen prvih dveh let življenja. Začne se kot nahod; po enem do dveh dneh kašelj postane močnejši, dihanje pa hitrejše. Najtežji so običajno 3. do 5. dan, kašelj pa se pogosto izboljša v treh tednih. Posebej bodi pozoren/-na na uvlekanje kože, hitrost dihanja in količino popitega; meje so zapisane v treh stopnjah. Doma pomagajo prost nos, pogostejši manjši obroki, pokončen položaj med budnostjo in okolje brez dima.

Preprečevanje: strokovnjaki za cepljenje priporočajo vsem dojenčkom za prvo sezono RSV dolgo delujoče protitelo, enkratno injekcijo v stegno, na primer nirsevimab ali klesrovimab. Če je dojenček rojen med aprilom in septembrom, ga dobi jeseni pred sezono, med septembrom in novembrom. Če je rojen med oktobrom in marcem, pa čim prej po rojstvu, ob odpustu iz porodnišnice ali na prvem pregledu pri pediatru. Ste zamudili? Potem ga v prvi sezoni nadoknadite čim prej. Blaga okužba ni razlog za odlašanje, zaščito pa lahko dobi na istem terminu kot redna cepljenja. Ali jo je tvoj dojenček že prejel, je zapisano na primer v otrokovi knjižici o cepljenju; sicer vprašaj izbranega pediatra, ki ti pove tudi, kaj velja po slovenskem programu cepljenja. Otroci z nekaterimi hudimi predhodnimi boleznimi jo lahko dobijo tudi v drugi sezoni. Cepljenje proti RSV v nosečnosti strokovnjaki trenutno ne priporočajo; če je bila mati kljub temu cepljena, zdrav dojenček praviloma ne potrebuje te zaščite – razen če je bilo cepljenje manj kot dva tedna pred porodom ali ima dejavnike tveganja.

Oslovski kašelj povzročajo bakterije, prenaša se kapljično, je zelo nalezljiv in za majhne dojenčke posebej nevaren. Značilni so napadi kašlja, opisani zgoraj pri vrstah kašlja, pogosto zgoščeni ponoči; vročine navadno ni, bolezen pa se vleče več tednov. Pod šestim mesecem je tveganje za hud potek največje, majhni dojenčki pa namesto značilnega zajema zraka pogosto naredijo premore v dihanju, včasih z modrenjem.

Mladostniki in odrasli imajo pogosto le dolgotrajen kašelj, zato bolezen pri njih ostane neprepoznana – in prav oni pogosto okužijo dojenčke. Če nekdo v vaši bližini kašlja že več kot dva tedna ali ima potrjen oslovski kašelj, takoj pokliči izbranega pediatra, zunaj ordinacijskega časa pa dežurno službo zdravstvenega doma. Po stiku dojenčki in njihovo gospodinjstvo pogosto preventivno dobijo antibiotik, ki najbolje deluje zgodaj. Tudi samo bolezen zdravijo z antibiotiki; v vrtec se oboleli otrok praviloma lahko vrne pet dni po začetku učinkovitega zdravljenja, če ambulanta to dovoli.

Tako zdaj zaščitite svojega dojenčka

• Poglej v materinsko knjižico in svojo dokumentacijo o cepljenju, ali si bila v tej nosečnosti cepljena proti oslovskemu kašlju; strokovnjaki to priporočajo v vsaki nosečnosti. Če ne, naj se mama cepi čim prej v prvih dneh po porodu.

• Tvoj dojenček bo cepljen po programu cepljenja v prvem letu, točne termine ti pove izbrani pediater. Po prvem cepljenju zaščita še ni popolna.

• Partner, stari starši in vsi, ki skrbijo za dojenčka, potrebujejo cepljenje, če je od zadnjega minilo več kot deset let – najbolje že pred rojstvom, sicer pa zdaj.

Če tvoj dojenček ponoči kašlja brez prehlada, so v ozadju pogosto zaletavanje med pitjem, refluks, suh zrak ali dim.

Kašelj med pitjem: pogosto je kriv tok mleka. Če dojenček kašlja in prši predvsem v prvih minutah na dojki, mleko pogosto teče prehitro (močan refleks izcejaljanja). Pristavi ga bolj pokonci ali bolj naslonjeno nazaj, ob prvem močnem toku ga za hip odstavi in mleko ujemi v krpico. Pri steklenički je pogosto prevelika luknjica v cuclju.

Če se zaleti, ga vzemi v naročje, rahlo nagnjenega naprej, pusti, da kašlja, nato pa mu obriši usta. Če močno kašlja in medtem pride do zraka, zaščitni refleks deluje. Če ni glasu, ni kašlja in pomodri: 112 in prijemi iz okvirja »Zaleti se mu in ne dobi zraka«.

Refluks. Veliko dojenčkov po hranjenju poliva; večinoma se to začne pred 8. tednom življenja in se izboljša do prvega rojstnega dne. Nekateri med pitjem kašljajo ali kolcajo tudi brez vidnega polivanja (»tihi refluks«). Pomaga, če dojenčka med obrokom in po njem nekaj časa držiš pokonci, ga vmes podiraš in raje ponujaš manjše obroke. Spi pa kljub temu ravno na hrbtu; dvignjeno vzglavje ne pomaga. Zgoščevalci, antirefluksna mleka in zaviralci želodčne kisline le po posvetu z zdravnikom.

Kdaj s tem v ambulanto? Kmalu, če dojenček slabo pridobiva na teži, pri vsakem obroku kriči in se usloči, če se polivanje začne šele po 6. mesecu ali vztraja po prvem rojstnem dnevu – in če pri skoraj vsakem obroku kašlja ali se mu dviguje, po hranjenju zveni grgrajoče ali ima vedno znova okužbe dihal; takrat preverijo tudi, ali pravilno požira. Čim prej pri projektilnem bruhanju, posebej med 2. in 8. tednom življenja, ter pri krvi v izbruhanini ali blatu. Zeleno bruhanje: takoj v urgentni center.

Suh zrak naredi nosno sluz gostejšo; ugodna je vlažnost 40 do 60 %, kaj pomaga, pa piše pod »Domača sredstva in sirup proti kašlju«. Dim kašelj izrazito poslabša: otroci kadilcev pogosteje dobijo obstruktivni bronhitis, pri bronhiolitisu pa se poveča tveganje za hud potek. Tudi kajenje na balkonu ne zaščiti, ker ostanki ostanejo na oblačilih, laseh in pohištvu. Kdor kadi, si nato umije roke in obleče svež zgornji del oblačila, preden vzame dojenčka. Tudi e-cigarete in šiša ne sodijo v njegovo bližino, kadilne paličice, dišeče sveče ali osvežilci prostora pa občutljive dihalne poti še dodatno dražijo.

Nekateri dojenčki in malčki pri skoraj vsaki okužbi ob izdihu piskajo: bronhiji otečejo, gosta sluz jih še bolj zoži. To je pogosto – 30 do 50 odstotkov vseh dojenčkov in malčkov ima vsaj enkrat takšno epizodo – in večina ne razvije astme. Zate je pomembno: piskanje naj čim prej pregleda zdravnik, v ambulanti pa povej, ali so v družini astma, atopijski dermatitis ali alergije.

Če ambulanta predpiše pršilo, majhni otroci inhalirajo z nastavkom oziroma komoro in masko: pršilo pretresi in vstavi v komoro, masko tesno namesti čez usta in nos, en vpih razprši v komoro, potem pa naj otrok naredi toliko mirnih vdihov, kot vam reče ambulanta – pogosto 5 do 10. Vsak naslednji vpih daj posebej. Najbolje uspe, ko je otrok miren ali v polsnu; med jokom do njega skoraj ne pride učinkovina. Po kortikosteroidnih pršilih obriši obraz in daj otroku nekaj piti. Komoro približno enkrat na teden operi v topli vodi z detergentom za posodo in posuši na zraku.

Kaj pa ti? Kašljajoč dojenček pogosto pomeni več kratkih noči zapored. To izčrpava, ponoči pa se skrbi zdijo večje kot podnevi.

• Podnevi si postavi jasne meje. Opozorilne znake iz treh stopenj si napiši na listek ob posteljo ali si naredi posnetek zaslona okvirja »Bodi pozoren/-na«. Tako ti ob treh zjutraj ni treba premlevati, ampak samo pogledaš.

• Pripravi si vse: kapljice, termometer, robčke, vodo, napolnjen telefon, kartico zdravstvenega zavarovanja, otrokovo knjižico o cepljenju. Za naslednji prehlad pa imej na zalogi fiziološke enoodmerne ampule, digitalni termometer in nosni aspirator.

• Spij, ko spi tvoj dojenček, tudi čez dan. Če sta dva, si razdelita noč: eden je na vrsti, drugi spi, po potrebi v drugi sobi.

• Tega ni treba zdržati sam/-a, tudi če v bližini ni družine. Ponoči ti pri zdravstvenih vprašanjih pomaga dežurna služba najbližjega zdravstvenega doma. Če res ne zmoreš več, pokliči 116 123 (Samarijan in Sopotnik) ali Klic v duševni stiski na (01) 520 99 00, vsak dan od 19. do 7. ure. Podnevi se lahko obrneš na patronažno sestro in izbranega pediatra.

Če si bolan/-na tudi ti: dojenje lahko nadaljuješ – prek mleka prehlada ne preneseš, ampak dojenčku daješ obrambne snovi. Pred dojenjem in previjanjem si umij roke, kašljaj v pregib komolca in ob tesnem stiku lahko nosiš masko. Nasvet, da naj bolni ljudje ne prihajajo blizu dojenčkom, mlajšim od šest mesecev, velja za obiske in sorojence, ne pa za dojenje in tolaženje. Za svoja zdravila vprašaj v lekarni ali pri zanesljivi svetovalni službi za zdravila v nosečnosti in dojenju: psevdoefedrin, na primer v kombiniranih zdravilih proti prehladu, lahko zmanjša količino mleka, kodeinu pa se med dojenjem popolnoma izogni. In kdor jemlje zdravilo, ki uspava, ne spi z dojenčkom v postelji ali na kavču.

Če te ponoči postane strah, to ne pomeni, da pretiravaš, ampak da si pozoren/-na. Klic, ki se na koncu izkaže za »vse je v redu«, ni izgubljen klic, ampak mirnejša noč.